Romi opažajo, da se nestrpnost do njih v Sloveniji in tudi Evropi spet krepi. Foto: TV Slovenija, zajem zaslona
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Mariborska sinagoga je ob skorajšnjem mednarodnem dnevu spomina na žrtve genocida nad Romi in Sinti pripravila spominsko prireditev. Predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc je na dogodku poudaril, da ta dan ni namenjen le spominu, pač pa je tudi svarilo pred naraščajočim širjenjem nestrpnosti v Evropi.
Oglas
Z mednarodnim dnevom spomina se Evropa 2. avgusta spominja dneva pred 82 leti, ko so nacisti uničili t. i. Zigeunerlager, romski del taborišča Auschwitz-Birkenau, in ob tem pobili še zadnje tamkajšnje taboriščnike. V eni sami noči so ubili več kot 4000 Romov in Sintov.
Ta dogodek po besedah Horvata Muca simbolizira vrhunec nacistične politike iztrebljanja Romov, ki je med drugo svetovno vojno terjala življenja približno pol milijona ljudi. “Dolga desetletja po vojni je bila ta tragedija skoraj prezrta, žrtve niso bile znane, njihove zgodbe niso bile zapisane, njihova bolečina pa je ostala na robu evropskega zgodovinskega spomina. Šele vztrajno delo preživelih raziskovalcev, aktivistov in romskih organizacij je omogočilo, da danes o genocidu govorimo odprto in dostojanstveno,” je spomnil.
Ob tem je poudaril, da spomin ni namenjen le preteklosti, pač pa tudi kot opozorilo, kako hitro lahko sovraštvo, predsodki, rasizem in izključevanje prerastejo v sistematično nasilje. Genocid se po njegovem mnenju ne začne s plinskimi celicami, pač pa z besedami, razvrednotenjem človeka, ustvarjanjem strahu ter označevanjem posameznih skupin kot manjvrednih, nevarnih ali nezaželenih.
Še vedno sovražni govor, stereotipi in nestrpnost do Romov
“V številnih evropskih državah smo tudi danes priča širjenju sovražnega govora, stereotipov, diskriminacije in nestrpnosti do Romov. Pogosto se težave posameznikov pripisujejo celotni skupnosti, pogosto se o Romih govori brez Romov, pogosto se varnost razume kot omejevanje pravic najranljivejših. Naša dolžnost je, da takšnim pojavom odločno nasprotujemo,” je dejal Horvat Muc. Po njegovem mnenju mora vsaka generacija posebej varovati demokracijo, človekove pravice in mir, ki niso samoumevni.
Horvat Muc je še dodal, da je Slovenija v zadnjih desetletjih naredila pomembne korake na področju vključevanja romske skupnosti, vendar še vedno ostajajo številni izzivi. Po njegovi oceni bo potrebnega več dialoga in medsebojnega zaupanja, predvsem pa več skupne odgovornosti.
Slovesnosti se je udeležil tudi državni sekretar na pravosodnem ministrstvu Gašper Dovžan, ki je tudi sam mednarodnemu dnevu spomina pripisal velik pomen, saj z njim lahko ozaveščamo, izobražujemo in opozarjamo, da se tovrstne tragedije ne smejo nikoli več ponoviti. “Koalicija je kot enega izmed prvih ukrepov sprejela zakon, ki bo uredil tudi pokop v okolici Ljubljane pobitih Romov, tako da je tudi to nek poudarek, s katerim želimo opozoriti na nedostojne in necivilizacijske prakse iz preteklosti ter jih popraviti, za prihodnje pa vzpostaviti drugačne civilizacijske standarde,” je spomnil Dovžan.
Po besedah direktorja Sinagoge v Mariboru Borisa Hajdinjaka so dosedanje raziskave pokazale, da so s slovenskega ozemlja decembra 1943 odpeljali 77 Romov, nihče od njih pa ni preživel. “Vsi niso bili ubiti v Auschwitzu, nekateri so bili premeščeni tudi v druga taborišča,” je povedal.
Spomin na genocid nad Romi in Sinti v drugi svetovni vojni
Oglas