Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
28-letni Hadi Matar je leta 2022 pisatelja z nožem napadel med konferenco o svobodi govora v New Yorku, Rushdie je izgubil oko.
Oglas
Nagib za poskus umora je izhajal iz govora, ki ga je leta 2006 imel takratni vodja Hezbolaha Hasan Nasrala, je bilo zapisano v zvezni obtožnici. Ta je v svojem govoru podprl fatvo oziroma smrtno obsodbo, ki jo je leta 1988 nad Salmanom Rushdiejem izrekel tedanji iranski verski in politični voditelj Ruholah Musavi Homeini zaradi romana Satanski stihi. Foto: Reuters
Sorodna novica
Napadalec Salmana Rushdieja zaradi poskusa umora obsojen na 25 let zapora
Izrek obsodbe je Matar poslušal s sklonjeno glavo, ni pa pokazal nobenih čustev.
Zaradi poskusa umora je že bil obsojen
Američan libanonskega rodu že prestaja 25-letno zaporno kazen zaradi poskusa umora Salmana Rushdieja. Porota je tokrat določila, da je poleg terorizma kriv še drugih kaznivih dejanj, vključno s podpiranjem libanonske militantne skupine Hezbolah. Med preiskavo so na napadalčevem domu našli tudi gradivo te organizacije.
Povedati je treba, da ni Hadi Matar nikoli stopil v stik s Hezbolahom; tožilstvo ga je prikazalo kot fanatičnega oboževalca organizacije. (Na argument, da je nosil majico z znakom Hezbolaha, je obramba odvrnila: “Imel je tudi druge majice. Če bi nosil majico s Stotnikom Amerika, najbrž ne bi trdili, da član Maščevalcev, ali pač?”)
Poroti so pokazali obtoženčeve zapiske, v katerih večkrat poudari, kako pomembno je izvršiti fatvo. Med njegovimi zaznamki lahko preberemo: “Ubiti ga moramo, kolikor hitro je le mogoče”, “s tem je treba čim prej opraviti” in “začetek džihada”. (Obramba je trdila, da napadalčevega nagiba za dejanje ne moremo poznati, češ da gre za razloge osebne in verske narave.)
Matar se je “odločil svoje vrednote uskladiti s terorističnimi vrednotami iranskih voditeljev,” je argumentiral zvezni tožilec Michael DiGiacomo. Kot je dodal, je obtoženec več mesecev načrtoval napad z nožem, v katerem je Rushdie skoraj umrl in oslepel na eno oko. Po besedah DiGiacoma je brutalen napad na Rushdieja med mirnim dogodkom, na katerem je pisatelj nastopal, srhljiv opomnik na svetovni doseg iranskega terorizma.
Obramba je, nasprotno, trdila, da Matarjevega napada ni spodbudil terorizem, avtorja pa tudi vprašala, ali negativni odzivi na sporni roman Satanski stihi iz leta 1988 nemara niso bili pričakovani. Rushdie je na sodišču odvrnil, da na zatožni klopi ni njegova knjiga, ampak nekdo drug.
Na tokratnem sojenju ni bilo treba ugotavljati, ali je Hadi Matar Rushdieja napadel ali ne – porota je morala presoditi, kakšen je bil njegov nagib za to dejanje, tožilstvo je argumentiralo, da je šlo za teroristično dejanje. Foto: Reuters
Sorodna novica
Porota je odločila: Matar je kriv poskusa naklepnega umora Rushdieja
Porota pristranska zaradi iranske povezave?
Matarjev odvetnik Nathaniel L. Barone II je že napovedal, da se bo obramba na razsodbo pritožila. Zaradi trenutne vojne z Iranom je bilo poroto skoraj nemogoče prepričati o obtoženčevi nedolžnosti, je še argumentiral.
Zelo lahko bi se izteklo drugače
Večkrat nagrajeni v Indiji rojeni britanski avtor je na sojenju tudi podrobno opisal sam napad. Zasluge, da je sploh ostal pri življenju, pripisuje gasilcu, ki mu je ob napadu ponudil prvo pomoč. “Ležal sem na odru, okoli mene je bila ogromna luža krvi,” je opisal. Na sodišču je tudi pokazal posledice napada in dodal, da je bil napadalčev nož le nekaj milimetrov stran od njegovih možganov.
Napad se je zgodil leta 2022 v newyorškem centru Chautauqua Institution med konferenco o svobodi govora. Takrat 24-letni Matar je skočil na oder in Rushdieja večkrat zabodel z rezilom, dolgim približno 15 centimetrov.
Napadalca je po navedbah tožilstva spodbudila fatva oziroma smrtna obsodba, ki jo je leta 1989 nad Rushdiejem razglasil iranski verski vodja ajatola Homeini. Fatvo je leta 2017 potrdil pokojni iranski vrhovni voditelj Ali Hamenej, leta 2006 pa jo je podprl tudi vodja Hezbolaha Hasan Nasrala.
Hadija Matarja je tožilstvo opisalo kot introvertiranca, ki je – vse od potovanja na Bližnji vzhod nekaj let prej – v sebi nosil ogromno jeze zaradi Satanskih stihov. Nikoli ni stopil v stik z organizacijo Hezbolah, a je tožilstvo argumentiralo, da brez fatve nikoli ne bi čutil potrebe po napadu na Rushdieja. Foto: Reuters
Sorodna novica
Salman Rushdie: Nož
Rushdie se je v letih po Homeinijevi fatvi večinoma skrival pred javnostjo, ko pa je Iran sporočil, da obsodbe ne bo skušal uveljaviti, se je začel svobodneje gibati. V Indiji rojeni Rushdie ima tudi ameriško državljanstvo, prvo desetletje po fatvi je živel v Londonu, zadnjih 20 let pa v New Yorku. Iran je zanikal povezavo z napadom na Rushdieja in takrat obenem sporočil, da si je pisatelj zanj kriv sam.
V začetku leta je izšel dokumentarni film, posnet po Rushdiejevem delu Nož: premišljevanja po poskusu umora, ki opisuje napad in pisateljevo okrevanje po njem.
Oglas