Teden dni po tragični prometni nesreči v Ljubljani vse okoliščine še niso znane, vožnja skozi rdečo luč na semaforju pa v Sloveniji glede na policijsko statistiko ostaja še vedno pogost zelo prekršek.
Nesreča se je zgodila v križišču Dunajske in Topniške ceste, kjer je po dosedanjih ugotovitvah policije 25-letni voznik osebnega avtomobila zapeljal v križišče pri rdeči luči in trčil v vozilo 80-letnega voznika, ki je pripeljal pri zeleni luči. Starejši voznik je zaradi hudih poškodb umrl na kraju nesreče.
Policija je že dan po nesreči sporočila, da je alkotest pri mlajšem vozniku pokazal 0,35 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka, hitri test pa je bil pozitiven na kokain. Vozniku so zato odredili strokovni pregled, katerega izsledki bodo pomemben del nadaljnje preiskave.
Teden dni po hudi prometni nesreči v ljubljanskem križišču policijska preiskava še poteka
Ugotavljanje vseh okoliščin prometne nesreče, vključno s hitrostjo vožnje povzročitelja, je še vedno predmet zbiranja obvestil in strokovnih ugotovitev, zato ocena hitrosti za zdaj še ni znana, so za Siol.net sporočili s slovenske policije. Medtem ko še čakamo na podatke o pogostosti hitrostnih prekrškov na glavnih prometnih upadnicah v Ljubljano, ki sodeč po izkušnjah predvsem v večernih in nočnih urah niso izjema, še čakamo, so znani podatki o pogostosti vožnje skozi rdečo luč na semaforju.
Podatki resda zavzemajo celotno področje PU Ljubljana, ki pokriva večji del osrednje Slovenije. Letos so do konca junija tam zaradi vožnje skozi rdečo luč izvedli 1.916 ukrepov, lani v enakem obdobju 1.822. To so torej le ujeti prekrškarji in teh je bilo letos v povprečju okrog deset na dan.
“Policisti na območju Policijske uprave Ljubljana vsakodnevno izvajajo nadzor cestnega prometa in obravnavajo voznike, ki prekoračijo dovoljeno hitrost, tudi primere izrazitih prekoračitev. Takšne kršitve ugotavljajo tako pri rednem delu kot v okviru poostrenih nadzorov cestnega prometa,” še dodajajo na slovenski policiji.
Foto: Reuters
Zakaj zapeljemo v rdečo luč?
Vožnja skozi rdečo luč je ena najnevarnejših prometnih kršitev, raziskave pa kažejo, da razlogi zanjo niso vedno enaki. Prometni psihologi ugotavljajo, da se številni vozniki za nadaljevanje vožnje odločijo v zadnjih trenutkih rumene luči, ko presodijo, da bi bilo zaviranje prepozno ali prenevarno.
Temu prometni strokovnjaki pravijo območje dileme, ko voznik v delčku sekunde izbira med zaviranjem in nadaljevanjem vožnje. Rumena luč sicer ne traja povsod enako dolgo, temveč je njeno trajanje odvisno predvsem od dovoljene hitrosti in zasnove križišča. V mestih običajno sveti tri do štiri sekunde, na hitrejših cestah pa tudi pet ali več sekund.
V času rumene luči pri spoštovanju omejitve prevozimo okrog pet dolžin avtomobila
Pomemben dejavnik so tudi človeška psihologija in vsakodnevne navade. Vozniki pogosto precenijo, da bodo križišče še pravočasno prevozili, ali pa podcenijo čas, ki ga potrebujejo do rdeče luči.
Pri hitrosti 50 kilometrov na uro avtomobil v eni sekundi prevozi skoraj 14 metrov, pri 80 kilometrih na uro približno 22 metrov, pri 100 kilometrih na uro pa skoraj 28 metrov.
Če rumena luč sveti tri sekunde, vozilo pri hitrosti 50 kilometrov na uro v tem času prevozi približno 42 metrov, pri 80 kilometrih na uro približno 67 metrov, pri 100 kilometrih na uro pa že okoli 83 metrov. K večjemu tveganju lahko poleg tega prispevajo še naglica, nepazljivost, uporaba mobilnega telefona, utrujenost ali zmanjšana zbranost.
Kaj pa objestnost?
Precej redkejši, a bistveno nevarnejši primeri pa so povezani z zavestnim ignoriranjem prometnih pravil. Takrat voznik kljub jasni rdeči luči namenoma ne zmanjša hitrosti in zapelje v križišče. Če so ob tem prisotni še alkohol, prepovedane droge ali izrazito prevelika hitrost, se tveganje za najhujše posledice močno poveča. Prav trčenja v križiščih sodijo med najhujše prometne nesreče, saj pogosto pride do bočnega trka, pri katerem zaščita potnikov ni tako učinkovita kot pri čelnem ali zadnjem trčenju.