Vodilni trije newyorški delniški indeksi so zadnji teden pridobivali, najbolj NASDAQ, ki se je zvišal za 1,7 odstotka. A na drugi strani se je NASDAQ v celotnem mesecu juliju odrezal najslabše, saj se je njegova vrednost znižala za tri odstotke. Trpel je predvsem sektor polprevodnikov, ki je v juliju padel kar za 17 odstotkov. To je celo najvišji mesečni padec po zloglasnem letu 2008, ko se je začela finančna kriza. Foto: Reuters
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Preživljamo vroče poletje in morda bi kdo pričakoval, da bo tudi na borzah dopustniško in dolgočasno, toda dogajanje je izjemno pestro. Ne le v ZDA, tudi drugje. Tokrat so bile oči evropskih vlagateljev na začetku dneva uprte predvsem v Azijo. Potem ko je jugozahod Japonske stresel potres z magnitudo 7,1, se je namreč treslo še na azijskih delniških trgih, v Južni Koreji še bolj kot na Japonskem. Že prejšnji teden je tamkajšnji sektor polprevodnikov zajela razprodaja, ki ni popustila niti v tem tednu. Prav neverjetno je, da so bile v sredo delnice proizvajalca visokopasovnih pomnilnikov SK Hynix že 58 odstotkov nižje od junijskega rekorda, a še vedno skoraj dvakrat višje kot na začetku leta. Posledično je tudi indeks KOSPI doživel pravi tobogan in se v enem samem mesecu od rekorda oddaljil za 36 odstotkov.
Oglas
Korejski proizvajalec pomnilnikov SK Hynix je imel v drugem četrtletju, ki se je končalo 30. junija, kar za 257 odstotkov več prihodkov kot v istem obdobju lani, dobiček iz poslovanja pa je ob bruto marži 83 odstotkov poskočil za 557 odstotkov, na 60,5 milijarde evrov, kar pa je vseeno manj od pričakovanj analitikov, zato so delnice strmo padle. Foto: Reuters
Kitajci tudi v polprevodniški industriji lovijo ZDA
Tudi delnice ameriškega podjetja Micron, enega nespornih zmagovalcev UI-revolucije, so bile v New Yorku v sredo že za več kot 40 odstotkov oddaljene od vrha, preden so se v četrtek odbile za 16 odstotkov. Zakaj (kljub večinoma odličnim četrtletnim poslovnim rezultatom) tako močan popravek polprevodniškega sektorja? Delno zaradi vse večje kitajske konkurence. Ne le, da so Kitajci vse bolj konkurenčni pri načrtovanju čipov (ameriški administraciji je najbrž žal, da je izvoz naprednih čipov na Kitajsko vse od leta 2022 močno otežen, saj je to le pospešilo kitajski prodor v ta segment), korak z Zahodom želijo ujeti tudi pri njihovi proizvodnji oziroma pri kompleksnih litografskih strojih, ki omogočajo izdelavo čipov in kar je bilo zdaj v domeni nizozemskega ASML-ja.
Ameriški Fed (na fotografiji guverner Kevin Warsh) je v sredo sporočil, da obrestna mera ostaja nespremenjena, vse verjetneje pa je, da na septembrski seji sledi dvig obresti. Dow Jones je v sredo padel za več kot 1000 točk (največ po lanskem aprilu), a nato v nadaljevanju tedna nadomestil izgube. Foto: Reuters
Orjaški izdatki vzbujajo skrb
Vlagatelji so tudi vse bolj skeptični, ali so orjaški kapitalski izdatki ameriških tehnoloških velikanov smiselni oziroma ali bodo dali v prihodnjih letih primerne donose. Če so lani največja ameriška tehnološka podjetja, kot so Amazon, Google in Microsoft, za UI-infrastrukturo zapravila 450 milijard dolarjev, jih bodo letos 900 milijard, pri čemer so se zadolžila za 400 milijard dolarjev. Letos naj bi izdatki za čipe, podatkovne centre in električno omrežje znašali celo 900 milijard, a to še ni vse: naslednje leto naj bi kapitalski izdatki dosegli norih 1,4 bilijona dolarjev. Groba ocena kaže, da bi bilo za pokritje UI-izdatkov z jasno prepoznavnimi prihodki iz umetne inteligence po pisanju tednika The Economist potrebnih približno 2,5 bilijona dolarjev letnih prihodkov. To je več, kot danes znašajo skupni prihodki celotnega tehnološkega sektorja.
Večino visokopasovnih pomnilnikov HBM (High Bandwidth Memory) izdelujejo le tri podjetja, ki imajo 90-odstotni delež: ameriški Micron ter južnokorejska SK Hynix in Samsung. Delnice vseh omenjenih podjetij so v zadnjem nekaj več kot mesecu dni doživele takšen padec, da bi lahko govorili že o zlomu, če prej rast ne bi bila eksponentna. Izgube so bile tudi več kot 50-odstotne, in to brez pravega vzroka, torej kakšne slabe novice. Foto: Reuters
Se bo račun izšel?
Govorimo vsekakor o največjih naložbah v zgodovini kapitalizma, pri čemer lahko podjetja le upajo, da se bodo uresničili vsi optimistični scenariji in bodo nekoč ta vlaganja res prinašala stotine milijard dobička. Trenutno smo še daleč od tega. Le majhen delež potrošnikov je pripravljen plačevati za UI-storitve, zato se morajo ponudniki obrniti predvsem na podjetja, kjer pa se je povpraševanje v zadnjih mesecih umirilo. Raziskava univerze v Teksasu kaže, da umetno inteligenco pri delu trenutno uporablja približno 33 odstotkov zaposlenih, potem ko je delež sredi leta 2025 dosegel vrh pri 46 odstotkih. Če bi umetno inteligenco uvedla približno tretjina podjetij v državah OECD-ja, bi moralo vsako podjetje za ustvarjanje 2,5 bilijona dolarjev prihodkov industrije umetne inteligence v povprečju porabiti okoli 100 tisoč dolarjev na leto, kar pa je malo verjetno, saj za zdaj le malo podjetij umetno inteligenco obravnava kot ključno tehnologijo in zanjo še niso pripravljeni namenjati visokih zneskov. Po eni od raziskav ameriški direktorji v povprečju umetno inteligenco uporabljajo le 1,7 ure na teden.
PREMIKI V ZADNJEM TEDNUDow Jones (New York)
52.485 točk (+1,0 %)
S & P 500 (New York)
7.489 točk (+1,0 %)
NASDAQ (New York)25.373 točk (+1,5 %)STOXX 600 (Evropa)
649,2 točke (+0,7 %)
DAX (Frankfurt)
25.629 točk (+2,1 %)
Nikkei (Tokio)64.362 točk (-0,4 %)SBITOP (Ljubljana)3.227 točk (+0,7 %)10-letne slovenske obveznicezahtevana donosnost: 3,55 % (+3 baz. točke)10-letne ameriške obveznicezahtevana donosnost: 4,74 % (+6 baz. točk)dolarski indeks99,8 (-1,7 %)EUR/USD
1,1526 (+1,4 %)
bitcoin
63.400 USD (–1,6 %)
nafta brent
87,9 USD (-11 %)
zlato4.043 USD (-0,2 %)euribor (6-mesečni; 3-mesečni)2,706 %; 2,484 %
Microsoftove delnice strmo navzgor
Vrnimo se na delniške trge, kjer bi povprečnemu vlagatelju vsekakor še naprej priporočali, da ima predvsem čim bolje razpršen portfelj, kar najbolje naredi s kakšnim svetovnim ETF-skladom. Kako težko je v teh časih staviti na posamezno delnico oziroma kako hitro lahko vlagatelji nagradijo ali kaznujejo posamezno podjetje, kaže primer Microsofta in Mete. Oba tehnološka velikana sta v sredo zvečer objavila sveže četrtletne rezultate, odziv pa je bil diametralno nasproten. Microsoftove delnice so se šle strmo navzgor (v četrtek kar 16-odstotna rast tečaja, ki pa je vseeno še vedno malce nižji kot na začetku leta), saj je imel Microsoft na račun UI-ja za 18 odstotkov več prihodkov v primerjavi z istim četrtletjem lani, dobiček iz poslovanja pa se je povzpel na 40,6 milijarde dolarjev (+18 %), čisti dobiček celo za 31 odstotkov (35,8 milijarde). Še naprej navdušuje tudi rast poslovanja v oblaku Azure, ki je bila v zadnjem četrtletju 43-odstotna.
Največji ameriški naftni družbi ExxonMobil in Chevron sta ob koncu tedna poročali o izjemnih četrtletnih dobičkih, kar je seveda posledica občutno višjih cen nafte zaradi vojne v Iranu. Exxon je v drugem četrtletju ustvaril 14,5 milijarde dolarjev dobička (več kot dvakrat toliko kot v enakem obdobju lani), Chevron pa je imel za 12,1 milijarde dolarjev dobička, s čimer je dobiček povečal več kot štirikratno. Tečaja delnic obeh omenjenih podjetij sta se letos zvišala za 30 odstotkov, kar je močno nad povprečjem trga, saj je newyorški S & P 500 letos za slabih deset odstotkov v plusu. Foto: Reuters
Meta razočarala analitike
Če je Microsoft ponudil jasne dokaze, da se izjemna vlaganja v umetno inteligenco izplačajo, poleg tega pa ob objavi rezultatov ni zvišal napovedi prihodnjih kapitalskih izdatkov, pa je bilo drugače pri Meti. Nižji dobiček na delnico od pričakovanj analitikov (6,18 dolarja namesto 7,14), višji napovedani izdatki za umetno inteligenco (letos med 130 in 145 milijard dolarjev), 91-odstotni padec prostega denarnega toka in poleg vsega še nekoliko slabše napovedi za tekoče četrtletje so zasenčili še eno četrtletje dvomestne rasti prihodkov. Metine delnice so se v četrtek pocenile za osem odstotkov in so bile pri 535 dolarjih za 33 odstotkov oddaljene od rekorda.
Amazon s 37-odstotno rastjo AWS-ja
Zgodba se je v petek ponovila pri še dveh članih družine Veličastnih sedem. Amazonove delnice so poskočile za 15 odstotkov in s tem doživele najvišjo enodnevno rast po letu 2012, potem ko je podjetje navdušilo z rezultati drugega četrtletja. Motor rasti je bila oblačna storitev AWS (37-odstotna medletna rast prihodkov, kar je največ v zadnjih 15 četrtletjih), tako da so vlagatelji so dobili potrditev, da se Amazon na področju umetne inteligence odlično kosa z Microsoftom in Googlom. Povpraševanje po računski moči za AI ostaja izjemno visoko, trg pa je pozitivno sprejel tudi besede direktorja Andyja Jassyja, da bo Amazon še povečal investicije v podatkovne centre. Drugačno zgodbo je pisal Apple, saj so se delnice kljub objavi višjega dobička od napovedi pocenile za več kot sedem odstotkov. Ključna “težava” so bile malce manj optimistične napovedi za tekoče četrtletje.
KBC se zanima za Savo Re
Na Ljubljanski borzi je indeks SBITOP nadaljeval rekordno serijo. Na tedenski ravni so se najbolj, za skoraj deset odstotkov (na 160 evrov), podražile prav Telekomove delnice, s sedemodstotno rastjo pa sledijo Lukine delnice, ki so vredne že 129,50 evra, kar je skoraj 80 odstotkov več kot na začetku leta. Delnice Save Re so v primerjavi s prejšnjim petkom pridobile 4,51 odstotka. Belgijska skupina KBC naj bi razmišljala o vrnitvi na slovenski trg, potem ko je bila nekoč pomemben lastnik NLB-ja, saj se zanima za lastniški vstop v skupino Sava Re, a pod pogojem pridobitve lastništva tudi v kakšni od slovenskih bank. Ker je dividenda že izplačana, so Petrolove delnice zdrsnile na 65 evrov, kar v tedenski primerjavi pomeni 1,5-odstotno pocenitev.
Hedge sklad “Situational Awareness” je po poročanju časnika Wall Street Journala večino svojega delniškega portfelja prodal investicijskemu velikanu Citadel mlijarderja Kena Griffina, potem ko so bile julijske izgube zaradi naložb v umetno inteligenco zelo visoke. Sklad, ki ga vodi 25-letni Nemec Leopold Aschenbrenner (nekdanji raziskovalec pri podjetju OpenAI), je imel prejšnji mesec (predvsem zaradi neverjetnih padcev v sektorju polprevodnikov) za 67 odstotkov nižjo neto vrednost sredstev. Kljub temu so bili donosi sklada do julija tako izjemni, da je “Situational Awareness” v letu 2026 še vedno v približno 80-odstotnem plusu.
Oglas