V eni noči pobili 4300 ljudi: Spominjamo se genocida nad Romi in Sinti leta 1944

Vhod v koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau na Poljskem, kjer so Nacisti pobili tisoče Romov in Sintov. Foto: Victoria Jones

V eni noči pobili 4300 ljudi: Spominjamo se genocida nad Romi in Sinti leta 1944

V spomin na dogodke pred 82 leti, ko so v plinskih komorah taborišča Auschwitz-Birkenau v eni sami noči ugasnila življenja 4300 sintskih in romskih otrok, žensk in moških, Evropa danes obeležuje mednarodni dan spomina na žrtve genocida nad Romi in Sinti. Tako kot v Sloveniji, se bodo žrtvam poklonili tudi v številnih evropskih državah.

02. 08. 2026, 12.56

jk, sta

Evropski parlament je omenjeni spominski dan razglasil leta 2015, in sicer v spomin na pol milijona Rominj in Romov, ki so bili umorjeni pod nacistično zasedbo Evrope. Omenjena številka predstavlja okoli četrtino vsega takratnega romskega prebivalstva.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, podpredsednica komisije za socialne pravice Roxana Minzatu in evropska komisarka za krizno upravljanje Hadja Lahbib so v skupni izjavi dogodke pred 82 leti označile za eno najtemnejših poglavij v zgodovini Evrope.

“Danes častimo njihov spomin in ponovno potrjujemo našo skupno odgovornost, da zagotovimo, da se to poglavje holokavsta nikoli ne pozabi. (…) Ker je število preživelih z vsakim letom manjše, postaja naša odgovornost za ohranjanje njihovega spomina vse večja,” so zapisale in opozorile, da diskriminacija tudi danes ostaja izziv za mnoge Rome po vsej Evropi.

V Sloveniji so spominski dan med drugim že v četrtek zaznamovali v Mariboru, kjer je predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc na vsakoletni spominski prireditvi Noč, ko so violine obmolknile, poudaril, da ta dan ni namenjen le spominu na preteklost, pač pa je tudi svarilo pred naraščajočim širjenjem nestrpnosti v Evropi.

Jožek Horvat Muc je poudaril, da ta dan ni namenjen le spominu na preteklost, pač pa je tudi svarilo pred naraščajočim širjenjem nestrpnosti v Evropi.

Po vojni dolga desetletja skoraj prezrta tragedija pred 82 leti po njegovih besedah simbolizira vrhunec nacistične politike iztrebljanja Romov, ki je med drugo svetovno vojno terjala življenja približno pol milijona ljudi. Dogodek danes opozarja, kako hitro lahko sovraštvo, predsodki, rasizem in izključevanje prerastejo v sistematično nasilje. “Genocid se ne začne s plinskimi celicami, pač pa z besedami, razvrednotenjem človeka, ustvarjanjem strahu ter označevanjem posameznih skupin kot manjvrednih, nevarnih ali nezaželenih,” je dejal.

Spominsko slovesnost bodo v torek izvedli tudi v Murski Soboti, kjer bodo v pogovoru o ohranjanju zgodovinskega spomina na romske žrtve genocida ter razmisleku o položaju romske skupnosti po 35 letih samostojnosti Slovenije med drugim sodelovali prvi slovenski predsednik Milan Kučan, predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Marijan Križman, namestnik varuhinje človekovih pravic Miha Horvat in v vlogi predsednika Evropske romske zveze Jožek Horvat Muc.