V sistemu CD-35 2722 so zaznali objekt z najmanj tolikšno maso, kot jo ima Jupiter. Po velikosti bi ga lahko uvrstili med planete, a ne kroži okoli zvezde, temveč okoli rjave pritlikavke. Če bo odkritje potrjeno, bi lahko šlo za prvo znano luno zunaj našega Osončja.

Astronomi že več let iščejo naravne satelite zunaj Osončja, vendar nobenega kandidata doslej niso zanesljivo potrdili. Novo odkritje je še posebej nenavadno, ker zaznani objekt ni podoben običajnim lunam, kot jih poznamo v našem planetarnem sistemu.

Sistem CD-35 2722 sestavljajo zvezda, rjava pritlikavka in na novo zaznani objekt. Zvezda ima približno polovico mase Sonca, okoli nje pa kroži rjava pritlikavka z več kot 30-kratno maso Jupitra.

Okoli rjave pritlikavke naj bi nato krožil še plinasti svet, ki ima najmanj tolikšno maso kot Jupiter.

Ugotovitve so bile objavljene v znanstveni reviji Nature. Opazovanja so opravili z Zelo velikim teleskopom Evropskega južnega observatorija (ESO) v Čilu.

Planet po velikosti, luna po položaju

Rjave pritlikavke so objekti, ki so masivnejši od planetov, a nimajo dovolj mase, da bi v njihovem jedru potekale običajne jedrske reakcije kot v zvezdah. Zaradi tega zasedajo nekakšno vmesno območje med velikanskimi planeti in najmanjšimi zvezdami.

Novo odkriti objekt pa je dovolj masiven, da bi ga v običajnih okoliščinah lahko označili za planet. Težava je v tem, da ne kroži neposredno okoli zvezde, temveč okoli rjave pritlikavke.

“Ta sistem je z izrazi, ki temeljijo na našem Osončju, kot sta ‘planet’ in ‘luna’, precej težko opredeliti,” je po navedbah Evropskega južnega observatorija dejal vodja raziskave Kevin Hoy.

Raziskovalci za objekt uporabljajo izraz eksosatelit, torej naravni satelit zunaj Osončja. Ker kroži okoli telesa, ki samo kroži okoli zvezde, ga lahko po njegovem položaju obravnavajo kot luno – čeprav je veliko masivnejši od vseh lun v našem Osončju.

Zaznali so nihanje rjave pritlikavke

Astronomi objekta niso neposredno fotografirali. Z instrumentom CRIRES+ so zaznali majhne spremembe v gibanju rjave pritlikavke.

Ko manjši objekt kroži okoli večjega, se ne premika le manjše telo. Zaradi medsebojne gravitacije se rahlo premika tudi večje. Prav to drobno nihanje rjave pritlikavke naj bi izdajalo prisotnost spremljevalca.

Podobna metoda merjenja radialne hitrosti se uporablja pri odkrivanju planetov okoli zvezd. Tokrat so jo astronomi uporabili za iskanje objekta okoli rjave pritlikavke.

“Gre za prvi verjetni primer zaznave eksosatelita,” je poudarila soavtorica raziskave Alice Zurlo. Kljub močnim dokazom bodo potrebna dodatna opazovanja, preden bo mogoče obstoj in tirnico objekta dokončno potrditi.

Našli smo že več kot 6.000 planetov, lun pa še ne

Astronomi so doslej potrdili več kot 6.000 planetov zunaj Osončja, medtem ko prva eksoluna še vedno čaka na dokončno potrditev. Nekaj kandidatov so že zaznali, a podatki niso bili dovolj prepričljivi.

Novo odkritje bi lahko pomagalo pojasniti, kako nastajajo sateliti v sistemih, ki se močno razlikujejo od našega. Ni še jasno, ali je objekt nastal kot luna iz snovi okoli rjave pritlikavke ali podobno kot planet oziroma zvezda.

Prihodnji izjemno veliki teleskop ESO z 39-metrskim glavnim zrcalom naj bi astronomom omogočil odkrivanje precej manjših eksolun. Nova odkritja pa bodo verjetno še dodatno zabrisala mejo med zvezdami, planeti in lunami.

Povezani članki:



Navigacija prispevka