Musk napoveduje: Leta 2036 denar ne bo več pomemben. Je njegova napoved uresničljiva?

Musk v prihodnje pričakuje deflacijo namesto inflacije. Foto: Profimedia

Musk napoveduje: Leta 2036 denar ne bo več pomemben. Je njegova napoved uresničljiva?

Najbogatejši človek na svetu Elon Musk je pred kratkim predstavil drzno napoved, po kateri bi hiter razvoj umetne inteligence in robotike v naslednjih desetih letih lahko pripeljal do obdobja takšnega izobilja, da bi denar povsem izgubil svoj današnji pomen.

02. 08. 2026, 21.51

rr

»Leta 2036 denar ne bo več pomemben,« je Musk izjavil v pogovoru za revijo The Economist. Dodal je, da bodo roboti in umetna inteligenca proizvedli več blaga in storitev, kot jih lahko posameznik sploh porabi.

Zanimivo je, da je Musk to napoved podal po obdobju, v katerem se je njegovo ocenjeno premoženje zmanjšalo za več deset milijard dolarjev, predvsem zaradi padca vrednosti delnic.

»Denar potrebujete za hrano, stanovanje, prevoz in zabavo. Če je vsega tega v izobilju, za kaj potem sploh še potrebujete denar?« se sprašuje Musk, ki v prihodnje pričakuje deflacijo namesto inflacije.

Roboti kot nosilci korenitih sprememb

Ključno vlogo v Muskovi viziji imajo roboti, ki naj bi umetni inteligenci poleg intelektualnega omogočili še prevzem večine fizičnega dela. Če stroji ob minimalnem človeškem vložku opravijo večino opravil, proizvajajo blago ter opravljajo storitve, bi morali stroški proizvodnje strmoglavno pasti, količina razpoložljivih dobrin pa bi neizmerno narasti.

Podjetje Tesla že razvija humanoidnega robota Optimus, ki mu Musk namenja široko uporabo v industriji in vsakdanjem življenju, medtem ko podjetje xAI razvija napredno umetno inteligenco, ki naj bi pomagala reševati največje izzive človeštva.

Ideja o ekonomiji izobilja ni nova

Časnik New York Times ob tem opozarja, da Musk ni prvi, ki govori o ekonomiji izobilja. Že Karl Marx je v 19. stoletju razmišljal o družbi, v kateri bi razvoj proizvodnih sil omogočil preseganje pomanjkanja in drugačno razdelitev bogastva. Tudi ekonomist John Maynard Keynes je leta 1930 predvideval, da bosta tehnološki in gospodarski napredek prinesla znatno manj dela, ter ocenjeval, da bi se delovni teden lahko skrčil na 15 ur.

Delo kot izbira, ne več kot obveznost

Muskova vizija izstopa predvsem po tem, kako daleč si drzne iti. Svoja razmišljanja je zelo jasno opredelil novembra 2025 na Ameriško-savdskem investicijskem forumu v Washingtonu. Takrat je dejal, da bi čez 10 do 20 let delo lahko postalo povsem neobvezno – primerjal ga je z vzgojo zelenjave na domačem vrtu: ljudje to počnejo, ker jih veseli, čeprav lahko zelenjavo preprosto kupijo v trgovini.

Musk je nato decembra na omrežju X zapisal, da bi se doba izobilja lahko začela z dvomestno gospodarsko rastjo že »v 12 do 18 mesecih«.

Double-digit growth is coming within 12 to 18 months.

If applied intelligence is proxy for economic growth, which it should be, triple-digit is possible in ~5 years.

— Elon Musk (@elonmusk) December 24, 2025

Univerzalni dohodek

Na konferenci Viva Technology 2024 je ocenil, da bi v sistemu, kjer je delo neobvezno, ljudje lahko dobivali univerzalni dohodek. Ni sicer pojasnil, kako bi se sistem financiral ali kako bi potekala razdelitev sredstev. Je pa nedavno na omrežju X znova zapisal, da bi bil prav tak dohodek lahko rešitev za množično brezposelnost, ki jo bo povzročila umetna inteligenca.

Ali lahko AI res ustvari popolno izobilje?

Portal Index navaja, da priložnost za ogromen skok produktivnosti ni le Muskova zamisel. V študiji Nacionalnega urada za ekonomske raziskave (NBER) je transformativna umetna inteligenca opredeljena kot tehnologija, ki bi lahko trajno povečala rast produktivnosti na tri- do petkratnik zgodovinskega povprečja.

Velik potencial vidi tudi izvršni direktor družbe Anthropic Dario Amodei. Meni, da bi dovolj napredna umetna inteligenca lahko povezala znanja z različnih področij ter bistveno pospešila znanstvena odkritja in inovacije.

Vendar je Amodei glede ekonomskih posledic precej bolj previden. Poudarja, da je veliko bolj prepričan o sposobnosti AI za ustvarjanje prelomnih tehnologij kot o tem, da lahko reši družbeno neenakost ali zagotovi neprekinjeno gospodarsko rast. Gospodarstvo je namreč odvisno od človeških odločitev in številnih omejitev, ki jih sama tehnologija ne more preprosto odpraviti.

Universal HIGH INCOME via checks issued by the Federal government is the best way to deal with unemployment caused by AI.

AI/robotics will produce goods & services far in excess of the increase in the money supply, so there will not be inflation.

— Elon Musk (@elonmusk) April 17, 2026

V analizi Muskove vizije revija AI Magazine opozarja na zelo konkretne ovire. Razvoj umetne inteligence bi trčil ob omejitve pri dobavi energije, infrastrukturi in virih, koristi od avtomatizacije pa bi lahko v celoti pripadle le lastnikom kapitala.

Fizične meje tehnoutopije

Od rasti produktivnosti do sveta, v katerem denar nima več vrednosti, je več ogromnih korakov. Analiza portala Yahoo Finance opozarja, da Muskovi roki povsem zanemarjajo fizične omejitve gospodarske rasti. Umetna inteligenca se sicer lahko razvija s svetlobno hitrostjo, vendar se elektrarne, električna omrežja, rudniki, tovarne in globalne dobavne verige ne morejo širiti s takšnim tempom.

Tudi če zmogljivosti umetne inteligence skokovito rastejo, surovine, kot sta litij in baker, ostajajo omejene. Zgodovina uči, da so tudi prejšnje prelomne tehnologije, kot sta parni stroj in električna energija, potrebovale več desetletij, da so se razširile do mere, ko so opazno spremenile celotno gospodarsko proizvodnjo.