Basist in pevec Les Claypool je zasedbo Primus ustanovil leta 1984. Foto: EPA
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Primus so se torej prvič po letu 2017 vrnili v Evropo in bodo v okviru turneje drevi nastopili v razprodanih Križankah, kar bo njihov prvi nastop v Sloveniji. (Koncertu sledi še afterparty z DJ Vladom v Gala hali.) Turnejo so zagnali s prav tako razprodanim koncertom v Milanu, kjer so zaradi velikega zanimanja dodali še en koncert dan kasneje.
Oglas
Zasedbo, sprva imenovano Primate, je v sredini 80. let preteklega stoletja v Kaliforniji ustanovil virtuozni basist Les Claypool (1963). Primus so s svojim nenavadnim avantgardnim slogom, ki – ohlapno rečeno – združuje funk, alternativni metal in eksperimentalni rock. Širšo prepoznavnost so dosegli že na začetku naslednjega desetletja, tudi zahvaljujoč rednemu predvajanju njihovih precej nenavadnih videospotov na MTV-ju.
Primus – Jerry Was A Race Car Driver (MTV Version)
S studijskim prvencem Frizzle Fry (1990) so poželi kritiško hvalo, z njegovim naslednikom Sailing the Seas of Cheese (1991) pa so si bistveno povečali krog poslušalstva. Jerry Was a Race Car Driver, prvi singel s tega albuma je tudi ena njihovih največjih uspešnic. Albuma Pork Soda (1993) in Tales from the Punchbowl (1995) sta se zavihtela med prvih deset na Billboardovi lestvici 200 albumov. Pork Soda je prinesel uspešnico My Name Is Mud, Tales from the Punchbowl pa uspešnico Wynona’s Big Brown Beaver. Mimogrede, leta 1996 sta Trey Parker in Matt Stone povabila Primus, da ustvarijo naslovno pesem za njuno slavno animirano serijo South Park.
Kljub temu so Primus vselej ostali preveč ekscentrični, avantgardni, zapisani obešenjaškemu humorju in nasploh neserijski, da bi postali del ukalupljenega in banalnega mainstreama. Omenjenim izdajam je sledilo še pet studijskih albumov, zadnji je izšel leta 2017. Na začetku novega tisočletja so za nekaj let celo razpadli, sicer pa zasedba od nekdaj deluje kot trio, razen zelo redkih izjem v primerih nastopov v živo. Sestava zasedbe se je z leti sicer nekoliko spreminjala – seveda z izjemo nadvse karizmatičnega in odbitega, a hkrati prizemljenega in po svoji delavnosti znanega Claypoola.
Vodja zasedbe je poleg nazalnega vokala prepoznaven predvsem po svoji edinstveni tehniki igranja, imenovani slap-bass. Prav tako je bas kitara v njegovih rokah vodilni in ne “zgolj” ritmični instrument. Kot je povedal v pogovoru za MMC, se je za bas kitaro med drugim odločil, ker “je to enostavno tako seksi instrument.”
Publikacije, kot so Rolling Stone, Guitar World ali Music Radar, Claypoola uvrščajo med najboljše basiste vseh časov. “Skladbe poganja z vsem – od hiperaktivnega tapkanja z levo roko po ubiralki” in vse “do svetlobno hitre tehnike brenkanja,” so med drugim zapisali pri Rolling Stonu. Ena glavnih odločitev, ki jih je sprejel že na začetku svoje glasbene poti, je bila uporaba treh in ne le dveh prstov, kar mu omogoča hitrejše igranje.
Primus – My Name Is Mud
Claypool je ves čas dejaven tudi onkraj svoje matične zasedbe in tako je z leti nanizal mnoge stranske projekte in sodelovanja. Med drugim je sodeloval ali pa še zmeraj sodeluje z glasbeniki, kot so Tom Waits, Sean Lennon, Henry Rollins, Stewart Copeland (najbolj znan kot bobnar zasedbe Police), Adrian Belew (najbolj znan kot frontman in kitarist zasedbe King Crimson), zdaj že pokojni klaviaturist Bernie Worrell (ustanovni član kolektiva Parliament-Funkadelic, op. n.) in mnogimi drugimi.
Glasba pa ni njegova edina strast, saj z ženo Chaney na svojem velikem podeželskem posestvu v severni Kaliforniji pridelujeta vino in sta leta 2007 ustanovila svojo butično vinsko klet. Tako da izjava iz naslova, da bi postal bagrist, če ne bi bil glasbenik, v resnici niti ni tako presenetljiva, kot se nemara zdi na prvi pogled. Claypool dejansko s svojim bagrom nadvse spretno opravlja različna dela na posestvu. Tukaj pa je še dejstvo, da izhaja iz dolge linije avtomehanikov – mehaniki so bili njegov oče, dedek in strici. Zato že od mladosti obožuje in razume masivne stroje, je povedal v dokumentarni seriji Geddy Lee Asks: Are Bass Players Human Too?.
Primus so sicer zelo znani po jammanju, improvizaciji in preurejanju svojih skladb na koncertih. Ob Lesu Claypoolu bosta v Križankah na odru še kitarist Larry LaLonde – Ler, ki je že vse od leta 1989 član zasedbe, in bobnar John Hoffman – Hoffer, ki se jima je pridružil šele na začetku leta 2025. Potem ko je zasedbo (“že tretjič,” kot je za MMC povedal Claypool) zapustil Tim Alexander – Herb, je bil novi bobnar izbran na obsežni odprti avdiciji. Na avdicijo, poimenovano Primus Interstellar Drum Derby, se je s svojimi videoposnetki dejansko prijavilo več kot 6000 bobnarjev.
Primus so kitarist Larry LaLonde – Ler, pevec in basist Les Claypool ter bobnar John Hoffman – Hoffer. Foto: Promocijsko gradivo/Kino Šiška
Z Lesom Claypoolom smo se pogovarjali nekaj ur pred drugim koncertom zasedbe Primus v Milanu, od koder so nato krenili proti Ljubljani. Vabljeni k branju pogovora!
Prvi koncert trenutne turneje, ki ste jo začeli v Milanu, je bil razprodan, organizatorji pa so zaradi velikega zanimanja dodali še en termin. Prav tako je bil že maja razprodan koncert v Ljubljani. Kako si razlagate, da je skupina Primus očitno še zmeraj nadvse vroča roba?
Nimam pojma, sploh se mi ne sanja. Naša odsotnost je očitno okrepila ljubezen naših poslušalcev, saj nas tukaj ni bilo že vrsto let. Zadnjič, ko smo prišli sem, je bilo leta 2017, in to je bilo sploh zadnjič, da smo bili na tej strani planeta. Sicer pa v našem občinstvu nasploh zaznavam tudi precej mladih, kar je vedno nadvse spodbudno.
Trenutno ste na turneji z novim bobnarjem, ki je bil izbran na podlagi res obsežne javne avdicije. Zakaj ste se odločili, da novega člana iščete tudi onkraj že uveljavljenih imen?
Ko je Herb leta 2024 nenadoma zapustil zasedbo, nekako ni bilo nikogar, ki bi bil primeren za to vlogo. Herb, ki je bil eden od naših osmih bobnarjev v vseh teh letih, je pravzaprav tokrat že tretjič zapustil Primus. Ko je prvikrat odšel, smo imeli zanj že “vnaprej pripravljeno” zamenjavo. To je bil moj zelo drag prijatelj Bryan Mantia – Brian, ki je že igral z mano, saj je bil del mojega stranskega projekta Holy Mackerel. Bil je torej Herbov povsem logični naslednik. In ko se je Herb po vnovični priključitvi znova odločil za odhod, je bil na razpolago Jay Lane – Jayski, ki je bil pred tem že v 80. letih velik del Primusa, tako da je bila tudi njegova priključitev povsem logična. Čez čas se je Herb znova vrnil, a kot rečeno nato še tretjič zapustil zasedbo. Tokrat pa nisem imel nikogar več na zalogi.
Vedela sva, da mora tam zunaj biti nekdo, ki bo kos tej vlogi. In tako sva res našla Hofferja, ki je spektakularen, ljudje ga imajo radi in je kot dih svežega zraka.
Les Claypool o novem bobnarju
S kitaristom sva povprašala Dannyja Careyja (član zasedbe Tool, op. n.), ali bi se pridružil, a nama je priporočil nekaj bobnarjev, kot sta na primer Gergo Borlai in Thomas Lang. Vendar sva se na koncu raje odločila za javno avdicijo. Vedela sva, da mora tam zunaj biti nekdo, ki bo kos tej vlogi. In tako sva res našla Hofferja, ki je spektakularen, ljudje ga imajo radi in je kot dih svežega zraka. Je zelo intuitiven igralec in je tudi prekleto vesel, da je postal naš član, tako da je to res nadvse čudovito.
Ali še obiskujete koncerte drugih glasbenikov? Kateri je bil tudi sicer zadnji, ki ste ga slišali, za katerega bi lahko rekli, da vas je “odpihnil”?
Zadnji koncert, ki sem ga videl in me je popolnoma odpihnil? Huh, nimam pojma. Če sem iskren, sploh ne hodim prav veliko na koncerte. Če ne igram z nekom, se na splošno niti ne odpravim na dogodek. Lahko pa rečem, da sem zelo navdušen, da bomo letos decembra v Avstraliji nastopili na dogodku s Queens of the Stone Age, predvsem pa se veselim predskupine Tropical Fuck Storm. Sem namreč njihov velik oboževalec, zato komaj čakam, da jih slišim v živo.
Primus – Wynonnas Big Brown Beaver
Morda v zadnjem času opažate kakšen nov ali novejši trend v glasbi, ki se vam zdi iz katerega koli vidika zanimiv?
Mislim, da ljudje dandanes začenjajo vse bolj prepoznavati glasbenike, ki jih odlikuje močna tehnična podkovanost. Takšen je na primer dvojec Domi & JD Beck in podobne zasedbe, ki so malce bolj nekonvencionalne, a se ponašajo z velikimi tehničnimi veščinami. Delo tovrstnih glasbenikov mi je res zelo zanimivo spremljati.
Rad bi verjel, najbrž tako kot vsi ljudje, da se z leti razvijamo. Veliko sem že preživel, saj sem že kar nekaj desetletij tukaj. Mislim, da bistvo ostaja enako, vendarle pa upam, da ob tem tudi osebnostno rastem.
Les Claypool
Eden izmed pridevnikov, s katerimi bi opisala vaše delo, je zagotovo nadrealistično. Če bi podali – recimo temu – samooceno, bi rekli, da se vaš notranji nadrealistični svet z leti spreminja oziroma razvija? Ali bi prej ocenili, da vas poganjajo predvsem nespremenjeni notranji arhetipi?
Rad bi verjel, najbrž tako kot vsi ljudje, da se z leti razvijamo. Veliko sem že preživel, saj sem že kar nekaj desetletij tukaj. Mislim, da bistvo ostaja enako, vendarle pa upam, da ob tem tudi osebnostno rastem.
Skoraj vso kariero vas na različnih področjih vašega ustvarjanja nekako spremlja pojem pachyderm, torej debelokožec. Kaj vam predstavlja oziroma ali on predstavlja vas? Zakaj ste ga izbrali ali je nemara ime izbrala vas? Ali pa je v igri kaj čisto tretjega?
Mislim, da preprosto pretirano analizirate zadevo (nasmešek). Sama beseda pachyderm je sestavljena iz korenov starogrških besed pachy- in -derm, gre torej za slone, povodne konje, nosoroge itn. Pred leti sem napisal pesem Southbound Pachyderm, ki v bistvu govori o tem, da se debelokožci “pomikajo proti jugu”. Če rečemo, da se nekaj premika “proti jugu”, to pomeni, da gre nekaj narobe ali pa izginja. Bistvo pesmi je torej, da izgubljamo ta bitja. In ta skladba je že dolgo stalnica v svetu zasedbe Primus.
Ko sem leta kasneje iskal ime za svoje vinarstvo, sem se odločil za ime Purple Pachyderm (Škrlatni debelokožec, op. n.). In ko sem lansiral linijo svojih instrumentov, sem se pač tudi odločil za ime Pachyderm Instruments. Ta beseda mi je preprosto všeč. Kot mulec sem naravnost oboževal Disneyjevo Knjigo o džungli, kjer se odvije tudi Pachyderm Parade (parada debelokožcev, op. n.). Pachyderm je pač preprosto ena taka lepa, krepka beseda za uporabo.
Les Claypool (desno) v dokumentarni seriji Geddy Lee Asks: Are Bass Players Human Too? na svojem posestvu med drugim uči Geddyja Leeja iz zasedbe Rush, kako upravljati bager. Foto: IMDb
Ko ste že omenili lastno vinarstvo – kako ste se sploh znašli v tej dejavnosti? Kaj vas je prepričalo ali pa navdihnilo, da ste postali vinar?
Živim v vinski regiji obalne severne Kalifornije, ki velja za meko modrega pinota v ZDA, zato je bilo vino del mojega vsakdana. Nekaj časa sem kar pretiraval s kajenjem marihuane in začelo me je skrbeti, da bom pozabil, kakšna sta bila moja otroka, ko sta bila majhna. Zato sem s tem bolj ali manj prenehal in raje presedlal na lokalne pinote. Nekega dne pa smo si s prijatelji dejali: “Za modri pinot zapravimo toliko denarja, da bi lahko začeli pridelovati svojega, saj bo ceneje.” To je bila največja neumnost, kar sem jih kdaj izrekel, saj je zadeva v resnici nesramno draga (smeh).
Nekaj časa sem kar pretiraval s kajenjem marihuane in začelo me je skrbeti, da bom pozabil, kakšna sta bila moja otroka, ko sta bila majhna. Zato sem s tem bolj ali manj prenehal in raje presedlal na lokalne pinote.
Les Claypool
Vendar je vinarstvo postalo del najinega življenjskega sloga – med drugim je šlo namreč za čudovito tranzicijo za mojo ženo, potem ko sta otroka odrasla in se odselila od doma, saj se je njen svet prej v glavnem vrtel okoli njiju. Tako da zdaj ona vodi najino vinsko klet, ki je za naju postala tudi odličen prostor za druženje. Tam pripravljamo veliko dogodkov, tako da je postala tudi nekakšen klubski prostor za najino družbo.
V več svojih pesmih omenjate psihoaktivne snovi, ki se jih lotevate skozi teme rekreativnega eskapizma, a tudi odvisnosti in družbene kritike. Tudi nasploh ste bili zmeraj precej odprti glede tega. Kot omenjeno, pa ste pred leti postali tudi oče. Kako ste k tej temi pristopili, ko ste se o njej pogovarjali s svojima otrokoma?
No, moj sin je zdaj star 30 let, tako da ima že veliko izkušenj s psihedeliki, ne dvomim o tem (nasmešek). Sicer pa je glede tega, kot pri vsem drugem v odnosu, ki ga imaš s svojimi otroki – preprosto jih poskušaš usmerjati s pomočjo svojih lastnih izkušenj. Vsaj jaz sem vedno ravnal tako. Povedal sem jima tako pozitivne kot negativne izkušnje in upal, da bosta na podlagi tega sposobna sprejemati prave odločitve in se izogniti pastem, a si hkrati nabrati tudi čudovite izkušnje.
Kot ste sami dejali, sem bil glede vseh teh reči vedno precej odprt. Konec koncev tudi ni bilo tako, da bi s prijatelji posedali naokoli in vsak dan jemali LSD. Gre preprosto za to, da je bilo nekaj izkušenj, ki jih je bilo treba dokumentirati – od tod tudi album Frizzle Fry oziroma če smo natančni, sama pesem Frizzle Fry in še nekaj drugih.
P̲r̲i̲mus – Frizzle Fry (Full Album)
Zame so prav to tisti pravi blagoslovi moje kariere.
Les Claypool o sodelovanjih z drugimi glasbeniki
Glasbeno ste dejavni tudi v drugih skupinah in ste z leti nanizali ogromno različnih sodelovanj. Katero izmed njih bi označili za najbolj čudno ali v kakršnem koli pogledu najbolj nenavadno?
Hm, ne vem, katero sodelovanje bi označil za najbolj čudno ali nenavadno. Lahko pa rečem, da sem imel kar nekaj čudovitih priložnosti igrati z nekaterimi od svojih junakov, ki so postali tudi moji prijatelji. Vsakič, ko ustvarjam kaj s Tomom Waitsom, je to nekaj precej spektakularnega. Nekega dne sva bila na bovlingu in se odločila, da nekaj ustvariva skupaj. S Kathleen sta z leti postala draga prijatelja moje žene in mene.
Tudi moj odnos s Seanom Lennonom je spektakularen, kot brat mi je in eden mojih najboljših prijateljev. Imava zelo intuitiven odnos. Zagotovo bi izpostavil še sodelovanja s Stewartom Copelandom in Adrianom Belewom. V čast si štejem tudi, da sem pred leti lahko igral z Berniejem Worrellom. Vse to so bile spektakularne, čudovite stvari. Zame so prav to tisti pravi blagoslovi moje kariere.
The Claypool Lennon Delirium – Melody of Entropy (Official Video)
Ob glasbi se poleg vinarstva ukvarjate tudi z več drugimi rečmi, seveda pa ste najbolj znani kot glasbenik. Katero karierno pot menite, da bi izbrali, če ne bi bili zapisani glasbi?
Vedno sem govoril, da sem želel postati filmski ustvarjalec. In zdaj to tako rekoč živim skozi svojega sina, ki je animator in dejansko snema filme. Jaz sam bi želel biti režiser, saj so med mojimi junaki ljudje, kot so Elia Kazan, Frank Capra, Terry Gilliam, ali Stanley Kubrick. Če ne bi bil glasbenik, bi najverjetneje postal bagrist, saj sem v tem res zelo dober (nasmešek).
Bas kitara je enostavno tako seksi instrument. Je precej strastna in ima čudovit, globok glas, mene pa je od nekdaj preprosto privlačila.
Les Claypool
Verjamem, da ste z leti velikokrat slišali to vprašanje, pa vendar – zakaj prav bas kitara?
Bas kitara je enostavno tako seksi instrument. Je precej strastna in ima čudovit, globok glas, mene pa je od nekdaj preprosto privlačila. To je eden izmed razlogov. Drugi razlog pa je, da so si takrat, ko sem začel igrati, vsi želeli biti kot Eddie Van Halen, tako da je bilo veliko več kitaristov kot basistov. In bas je pač tista voščenka, ki sem jo takrat potegnil iz škatle.
Kakšen je vaš repertoar na aktualni turneji? Kakšno je razmerje med materialom iz prejšnjega in tega tisočletja oziroma kako nasploh v živo kombinirate skladbe?
Povsem odvisno od večera. Vsak večer imamo drugačen repertoar. Sinoči smo nastopili v Milanu, nocoj spet nastopamo tam, a bo koncert popolnoma drugačen. Res je vse odvisno od samega večera, od tega, kako se počutimo, kako stvari stojijo in ali smo mačkasti ali ne. Veliko je spremenljivk, ampak na izbiro imamo ogromno skladb, tako da je vsak večer nekaj posebnega.
Ste s sabo na turnejo vzeli svoje vino?
Ne, niso nam ga pustili prinesti s sabo.
Škoda.
Oglas