Ustavno sodišče je odločilo, da je referendum o intervencijskem svežnju zakonov dovoljen. Foto: MMC RTV SLO/MMC
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Sedem ustavnih sodnikov je glasovalo za, eden pa je bil proti.
Oglas
DZ je konec maja, po tistem, ko so sindikati ob podpori civilne družbe v DZ-ju vložili pobudo za naknadni zakonodajni referendum o intervencijskem zakonu, pod katero se je podpisalo več kot 47.000 volivcev, odločil, da o zakonu ni mogoče razpisati naknadnega zakonodajnega referenduma.
Sorodna novica
V DZ vloženih 47.223 podpisov v podporo pobudi za razpis referenduma
Sorodna novica
V opoziciji zadovoljni, da referendum bo. V koaliciji kritični do “levih” sodnikov.
Glavni argument je bil, da v skladu z ustavo referenduma ni dopustno razpisati o zakonih o davkih in drugih obveznih dajatvah, intervencijski zakon pa da vprašanja davkov ali obveznih dajatev ureja v več kot polovici členov.
Ustavno sodišče je v danes objavljeni odločbi presodilo, da v primeru, ko zakon vsebuje tudi vsebine, ki se ne nanašajo na področja, glede katerih referenduma ni dopustno razpisati, pri tem pa te po obsegu ne pomenijo minimalnega dela zakona in urejajo pomembna (tudi sistemska) vprašanja, tak zakon kot celota ni zakon v smislu 90. člena ustave. Ta ureja naknadni zakonodajni referendum in primere, v katerih ta ni dopusten.
Vsebine, o katerih referendum ni mogoč, niso bistvene
“Ustavno sodišče je pritrdilo pobudnikom in razveljavilo sklep DZ-ja o nedopustnosti zakonodajalnega referenduma. Ustavno sodišče v obrazložitvi ugotavlja, da veljavna zakonska ureditev omogoča zgolj izvedbo referenduma o celotnem besedilu. Vsebine, o katerih referendum ni dopusten, niso bistvene sestavine zakona, zato kot celota zakon ni takšen, da referendum ne bi bil mogoč. Nekatere spremembe zakonov pomembno spreminjajo sistemska področja, ki niso povezana z davki, so odločili. Ustavno sodišče tudi ugotavlja, da naj bo omnibus zakonska ureditev oz. hkratno spreminjanje večjega števila zakonov izjema. Na neustreznost omnibus zakonodaje je bil zakonodajalec med postopkom tudi večkrat opozorjen, so odločili,” je za Radio Slovenija poročala Lucija Dimnik Rikič.
Sorodna novica
DZ potrdil predlog intervencijskega zakona. Odhajajoča koalicija: “Se vidimo na referendumu.”
Sindikati so za referendum proti intervencijskemu zakonu vložili 47.223 podpisov. Foto: Žiga Živulović jr./BoBo
“Zgolj število določb, ki pomenijo vsebino, ki bi morala biti izvzeta iz referendumskega glasovanja, ni edino in v vseh primerih odločilno merilo za presojo dopustnosti referenduma o določenem zakonu. Poleg tega merila je treba upoštevati tudi vsebino določb, ki niso povezane z izjemami iz 2. odstavka 90. člena ustave, oziroma pomembnost vprašanj, ki jih urejajo,” je zapisalo ustavno sodišče.
Opozorilo je, da mora biti spreminjanje večjega števila zakonov, ki urejajo različna pravna področja, z enim zakonom (t. i. tehnika omnibus) zaradi zahteve po preglednosti, jasnosti in razumljivosti zakonske ureditve oziroma varstva pravnega reda na splošno izjema, ki mora biti v vsakem posameznem primeru posebej utemeljena.
Čeprav izbira načina noveliranja zakonske ureditve sama po sebi ni predmet ustavnega urejanja in načeloma spada v polje proste presoje zakonodajalca, pa to po navedbah sodišča ne velja absolutno. Ustavnopravno upoštevna bi lahko postala, če bi bila zaradi nje kršena kakšna ustavna določba, zlasti načelo jasnosti in pomenske določljivosti ter načelo pravne varnosti, ki izhajata iz načela pravne države. “Poleg tega pa bi bila takšna zakonodajna tehnika lahko ustavnopravno sporna, če bi bilo zaradi njene uporabe ogroženo uresničevanje ustavne pravice do referenduma o vsebinah, ki ne spadajo med ustavno določene izjeme iz drugega odstavka 90. člena ustave,” so zapisali.
Učinkovito ustavnosodno varstvo morajo zagotoviti tudi pred izvrševanjem zakonodajne pristojnosti, ki bi onemogočila uresničevanje ustavne pravice do referenduma. Spomnili so, da so v preteklosti že poudarili, da ne bodo dopustili zlorabe ali izigravanja zakonodajne pristojnosti, ki bi izničilo pravico do referenduma.
Ustavno sodišče je razveljavilo sklep vladnih poslancev in poslancev iz Resni.ce. Foto: BoBo
Kot so dodali, je bil zakonodajalec na neustreznost zakonodajne tehnike omnibus opozorjen in bi lahko del vsebine pravočasno ločeno umestil v poseben predlog zakona, druge vsebine pa ob upoštevanju načel jasnosti in pomenske določljivosti ter pravne varnosti v druge predloge zakonov. “Gre za nomotehnično relativno enostavno opravilo, ki od zakonodajalca ne zahteva nesorazmerno velikega napora in časa,” so navedli.
Proti glasoval le ustavni sodnik Marko Starman
Proti razveljavitvi sklepa DZ-ja je glasoval sodnik Marko Starman. Kot je zapisal v odklonilnem ločenem mnenju, na ustavno razmejitev ne more vplivati zakonodajalčeva odločitev, ali bo vsebinsko povezano materijo uredil v enem ali več zakonih. Prav tako nanjo ne more vplivati dejstvo, da je v istem zakonu združil vsebine, ki so iz referendumskega odločanja izvzete, in druge vsebine. Zakonodajna tehnika ne more niti razširiti niti zožiti ustavne prepovedi referenduma, je utemeljil.
“Če bi drugo alinejo drugega odstavka 90. člena ustave razložili teleološko, funkcionalno in strukturno, bi bilo treba najprej določiti, katere ureditve interventnega zakona sodijo v ustavno prepoved. Šele nato bi bilo mogoče presoditi posledice te ugotovitve za referendum o zakonu kot celoti. Večina tega ni storila. To je prvi razlog, zaradi katerega odločitve nisem mogel podpreti,” je pojasnil.
Drugi razlog se nanaša na učinek referenduma. Tudi če je referendum o zakonu kot celoti dopusten, njegova zavrnitev ne sme omogočiti obida ustavne prepovedi. “Ker volivci po drugem odstavku 90. člena ustave nimajo pristojnosti vsebinsko vezati zakonodajalca glede ustavno izvzete materije, se enoletna omejitev iz 25. člena zakona o referendumu in o ljudski iniciativi nanjo ne more nanašati,” je dodal.
Branimir Štrukelj. Foto: BoBo
Branimir Štrukelj je zadovoljen
Prvopodpisani pod pobudo za razpis zakonodajnega referenduma o zakonu o intervencijskih ukrepih za razvoj Slovenije sindikalist Branimir Štrukelj je zadovoljen z odločitvijo ustavnega sodišča, ki je dopustilo referendum. Ljudi poziva, da s podpisi omogočijo razpis referenduma.
“V imenu vseh, ki smo zbirali podpise (za pobudo za razpis referenduma, op. STA), izražam zadovoljstvo,” je danes v prvem odzivu za STA dejal predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Štrukelj.
Odločbe ustavnega sodišča sicer še niso v celoti proučili, predpostavlja pa, da je ustavno sodišče “prisluhnilo našim argumentom, v prvi vrsti, da imajo ljudje v tej državi pravico odločati, ali si želijo spremembe, ki jih ta zakon predvideva, kot so posegi v socialno državo, v njen ključen element solidarnosti, ki ga vsebujeta oba pomembna sistema, tako pokojninski kot zdravstveni, in da je šlo za zlorabo, ko so s tem posegom, ki zadeva vse v državi, priključili določbe, ki opredeljujejo davke, z namenom, da bi preprečili referendum”.
“S tem je bil naš ključni namen dosežen,” je povedal Štrukelj. “Že takoj pozivam državljanke in državljane, zlasti tiste, ki so prispevali že ob prvem koraku 47.200 in nekaj podpisov, da podpišejo zahtevo za izvedbo referenduma in s tem omogočijo ljudem, da se odločijo, v katero smer bomo šli v tej državi,” je dodal.
“Trdno smo prepričani, da zakon kaže v napačno smer. Želeli bi ohraniti socialno državo kot nekaj, kar je Slovenijo po kakovosti življenja uvrstilo izjemno visoko na Ginijevi lestvici kakovosti življenja,” je sklenil Štrukelj.
Zbrati je treba 40.000 podpisov
Razveljavitev sklepa o nedopustnosti referenduma pomeni, da je referendum dopusten. Po zakonu o referendumu in ljudski iniciativi bi se moralo zbiranje podpisov volivcev za podporo zahtevi za razpis referenduma nadaljevati naslednji dan po objavi odločbe ustavnega sodišča v uradnem listu. Ker pa bi rok padel v počitniško obdobje med 15. julijem in 31. avgustom, predsednik DZ-ja določi 35-dnevni rok, ki začne teči 1. septembra, je zapisalo ustavno sodišče.
Če bo zbranih najmanj 40.000 podpisov volivcev za podporo zahtevi za razpis referenduma, ga bo moral DZ razpisati. Zakonska ureditev omogoča zgolj izvedbo referenduma o celotnem besedilu zakona.
Intervencijski zakon, ki je bil v DZ-ju potrjen 11. maja, so še pred vzpostavitvijo nove vlade pripravili poslanci iz strank NSi, SLS in Fokus ter Demokratov in Resni.ce, glasove zanj pa so prispevali tudi v SDS-u. Zakon ob grozeči energetski krizi vključuje nižji DDV za osnovna živila in del energentov, prinaša pa tudi sistemske rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in t. i. normirancev, davkov in socialnih prispevkov, npr. uvedbo kapice na socialne prispevke, ter zdravstva in pokojnin.
Oglas