Gradbeni odri, ki polnijo razstavni prostor, naznanjajo, da delo prihaja, pojasnjuje umetnostna zgodovinarka Tia Čiček. “Mama vstopi v prostor in sledi zvočnim znakom. Kuha kavo, olupi jabolko, zapiše seznam za trgovino, pregleduje zalogo, čisti za drugimi, za seboj …” Foto: Galerija Kocka
Performerke ves čas delujejo v tišini. Oblečene so v enake rdeče delovne kombinezone in nosijo enake lasulje, delujejo kot razpršena figura. Ne predstavljajo treh različnih žensk, ampak eno telo, razdeljeno na več mest hkrati. Foto: Galerija Kocka
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Projekt je koreografska, vizualna in senzorična celota. Škarjak Kotar je v galerijo namestila vertikalno konstrukcijo iz gradbenih odrov, ki jo bo skozi odprtje razstave koreografsko pospremilo pet izvajalk v rdečih uniformah in olfaktorno-senzorični sloji mleka, čistil in kave. Elementi sestavljajo prevzemajočo in izvirno umetniško instalacijo, ki telesno izčrpanost reproduktivnega dela naredi neizogibno vidno, so zapisali v galeriji.
Oglas
Kot je v obrazstavnem besedilu zapisala umetnostna zgodovinarka Tia Čiček, umetnica skozi svoje delo osvetljuje vsakodnevno nevidno delo in poudari žensko telo v delu, ki se je zdelo samoumevno. “Telesa mam se izmenjujejo v cikličnem predajanju nevidnega dela, ki ga je umetnica razdelila na vzdrževanje, oskrbo in mentalno obremenitev (maintenance, provision, mental load),” je zapisala.
Cikel dela, ki je v nenehnem pogonu
Instalacija stoji kot priča nevidnemu delu, s samo telesno prisotnostjo performerk pa umetnica dodatno poudari odnos reproduktivnega dela do telesa samega. Kot mama poudarja svojo izkušnjo ambivalentnosti lastnega telesa, ki je hkrati njeno in otrokovo – tam za nekoga drugega v bizarnem prepletu ljubezni in izgube avtonomije. V tem odnosu se skriva tudi ena osrednjih napetosti razstave Who Cares? – brezizhodnost. Iz zvez, ki jih želimo negovati, pa tudi tistih, iz katerih bi kdaj želele pobegniti. Razstava Kotar Škarjak tega ne obžaluje in ne sentimentalizira, temveč napetost prepleta razmerij postavi v središče prostora in ga pusti stati in odvijati se vsem na očeh, je še zapisala Čiček.
Leta 1987 v Novem mestu rojena vizualna in performativna umetnica živi in ustvarja v Berlinu. Njena praksa obravnava skrb in materinstvo kot podcenjeno obliko dela, ki je hkrati čustveno, telesno in politično. Deluje na področju performansa, instalacije, besedila in zvoka ter iz tekstila, papirja in domačih predmetov gradi okolja, ki prikazujejo ritme vzdrževanja in reproduktivne odgovornosti.
Razstava v galeriji Kocka bo na ogled do 11. septembra.
Oglas