Opice se včasih do drugih živalskih vrst obnašajo podobno, kot se ljudje do hišnih ljubljenčkov. Na fotografiji primer iz živalskega vrta v Daki, kjer je opica z veliko naklonjenostjo negovala pasjega mladiča, ga božala in se z njim igrala. Foto: Profimedia
Tudi opice imajo “hišne ljubljenčke”, stroka meni, da to razkriva nekaj pomembnega o nas
Ljudje nismo edina bitja, ki sklepamo tesne vezi z drugimi vrstami. Nova raziskava kaže, da podobno vedenje pogosto opažajo tudi pri opicah in drugih primatih, kar bi lahko osvetlilo evolucijski izvor človeške navezanosti na hišne ljubljenčke.
Antropologi z Univerze v Oxfordu so v znanstveni reviji Primates objavili prvo obsežno analizo primerov nenavadnih vezi med pripadniki različnih vrst. Zbrali so več kot 300 primerov iz znanstvene literature, odgovore 66 primatologov ter 58 medijskih poročil o nenavadnih prijateljstvih med primati in drugimi živalskimi vrstami.
Božanje in negovanje
Zabeležili so številne primere, v katerih so opice druge živali božale, negovale, se z njimi igrale ali jih celo posvojile. V Šrilanki so denimo opazili sive langurje, ki so božali veverice, na Kitajskem so se toponose opice igrale z domačimi prašiči, v Braziliji pa so kapucinke več mesecev skrbele za mladiča opice vrste marmoset.
Antropolog in soavtor študije Cyril Grueter svari pred tem, da bi te situacije obravnavali kot enake lastništvu hišnih ljubljenčkov pri ljudeh, piše portal Popular Science. Kljub temu pa strokovnjaki menijo, da gre morda za vedenjske vzorce, ki so se razvili že pred milijoni let, dolgo pred pojavom sodobnega človeka.
VIRALNO
Ganljiva zgodba: poglejte, kako je mladiček našel tolažbo, ko ga je zapustila mama
Vpogled v razvoj empatije do drugih vrst
“Te vezi morda predstavljajo nekatere evolucijske gradnike, iz katerih se je sčasoma razvilo druženje med človekom in živaljo,” je dejal Grueter. “Na splošno te ugotovitve ponujajo nov vpogled v razvoj empatije, družbene prilagodljivosti in izjemne sposobnosti primatov, da vzpostavljajo odnose tudi z živalmi, ki ne pripadajo njihovi vrsti,” je še dodal.
V naravi sicer poznamo številna povezovanja med različnimi vrstami, vendar so ta običajno koristna za obe strani. Ribe se na primer združujejo v mešane jate zaradi večje varnosti, zebre in noji pa si z medsebojnim sobivanjem pomagajo pri zaznavanju plenilcev.
Japonska
(FOTO) Osiroteli opičji mladiček raznežil splet: plišasto mamo je sedaj zamenjala prava družba
Prirojena družabnost
Odnosi, ki so jih v najnovejši študiji opisali raziskovalci, so drugačni od naštetih sodelovanj. Pri opicah, ki počivajo ob drugih živalih ali se z njimi igrajo, ni videti očitne koristi za preživetje, zato znanstveniki domnevajo, da je takšno vedenje predvsem izraz prirojene radovednosti in družabnosti.
Raziskovalci menijo, da bi nadaljnje preučevanje takšnih odnosov lahko koristilo tudi živalskim vrtovom in zavetiščem za prostoživeče živali, kjer pogosto sobivajo različne vrste.
“Ljudje že dolgo veljajo za edinstvene pri vzpostavljanju tesnih vezi z drugimi vrstami,” je dejal Grueter. “Naša študija kaže, da mnogi primati kažejo tudi izjemno radovednost, strpnost in celo skrbnost do živali, ki niso njihove lastne vrste,” je še dodal.