V novi miniseriji Trezor spremljamo varnostnico Sonjo (igra jo Tina Vrbnjak), ki je v času ropa dežurna v trezorju, in njeno zgodbo, ki pripoveduje o tem, kaj se lahko zgodi, če se mali človek znajde v kolesju mehanizmov politike in kapitala. Foto: Pepper Atelier
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Na festivalu v Sarajevu se bo 19. avgusta predstavila slovenska serija Trezor, ki jo je režiral Matevž Luzar, nastala pa je v produkciji RTV Slovenija in produkcijske hiše Antitalent. Scenarij so napisali Matevž Luzar, Stefan Bošković in Miha Hočevar. Režiser je Matevž Luzar, direktor fotografije Miloš Srdić, scenograf Miha Knific, kostumografka Nadja Bedjanič in oblikovalka maske Eva Uršič. V nadaljevanki Trezor sledimo varnostnici Sonji, ki je v času ropa dežurna v trezorju, in njeni zgodbi, ki pripoveduje o tem, kaj se lahko zgodi, če se mali človek znajde v kolesju mehanizmov politike in kapitala.
Oglas
V glavnih vlogah nastopajo Tina Vrbnjak, Petja Labović, Leon Lučev, Jana Zupančič, Nejc Cijan Garlatti in drugi.
Obeta se nekaj svetovnih premier, med drugim filma Vse, kar je narobe s tabo režiserke Urše Menart, ki je uvrščen tudi v tekmovalni program. Režiserka se po prvencu Ne bom več luzerka vrača z intimno dramo o prijateljstvu, čustveni odtujenosti in hrepenenju po bližini v času, ko smo na videz nenehno povezani.
Zgodba o prijateljstvu in iskanju pripadnosti
“Vesela sem, da lahko Vse, kar je narobe s tabo končno pokažemo občinstvu in da se bo to zgodilo prav na sarajevskem festivalu, ki je film podprl že med njegovim nastajanjem,” pravi Urša Menart. “Film je drama o prijateljstvu, čustveni odtujenosti in iskanju pripadnosti. Prepleta intimnost, humor ter ranljivost človeških odnosov v sodobnem svetu, kjer smo ljudje vse bolj osamljeni,” še dodaja režiserka. Njen film bo svetovno premiero v Sarajevu doživel 16. avgusta ob 19.00 v Narodnem gledališču.
Vse, kar je narobe s tabo je intimna drama o prijateljstvu, čustveni odtujenosti in hrepenenju po bližini v času, ko smo na videz nenehno povezani. Maruša se po smrti matere, za katero je skrbela, počuti izgubljeno. Na spletu se poveže z Aljo, medicinsko sestro, ki živi v majhnem obalnem mestu v Nemčiji in s katero si delita smisel za humor in marsikatero težavo. Toda srečanje v živo kmalu postavi njuno prijateljstvo na preizkušnjo. Foto: Roy van Egmond
V glavnih vlogah nastopata Anuša Kodelja in Klara Kuk, ob njiju pa še Matija Vastl, Kaja Ocvirk, Mojca Fatur, Ivana Percan Kodarin in Marjuta Slamič. Direktor fotografije je Roy van Egmond, scenograf Marco Juratovec, glasbo podpisujeta Simon Penšek in Alenja Pivko Kneževič, montažer je Lukas Miheljak, zvok podpisujeta Julij Zornik in Ognjen Popić, kostumografinja je Kristina Savić.
Film je nastal v produkciji Vertigo Ljubljana in koprodukciji Chromosom Filma, RTV Slovenija, Living Pictures in Tidewater Pictures. Producenta sta Katja Lenarčič in Danijel Hočevar. Podprli so ga Slovenski filmski center, Filmski studio Viba film, Ministrstvo za javno upravo Republike Slovenije, Ustvarjalna Evropa MEDIA, Filmski sklad Mecklenburg-Vorpommern, Filmski center Srbije, Ministrstvo za kulturo Republike Srbije, Re-Act koprodukcijski sklad.
V tekmovalnem programu igranih celovečercev najdemo še štiri slovenske manjšinske koprodukcije, in sicer 17 makedonske režiserske Kosare Mitić, Male stvari režiserja Zvonimirja Jurića, Skejtanje ni za punce makedonske režiserke Dine Dume ter Sramota in denar kosovskega režiserja Visarja Morine.
Vse močnejši in raznolik avtorski glas
Selektorica tekmovalnega programa celovečernih igranih filmov Elma Tataragić je izbrala devet filmov. Po njenih besedah omenjenih devet filmov ponuja “bogato panoramo sodobne regionalne kinematografije, ki sega od intimnih družinskih dram in zgodb o odraščanju do socialnega realizma ter formalno drznih avtorskih del”. Kot dodaja, dejstvo, da se pod šest od devetih filmov podpisujejo režiserke, ne priča le o umetniški raznolikosti letošnjega programa, temveč tudi o vse močnejšem in raznolikem avtorskem glasu, ki oblikuje prihodnost regionalne kinematografije.
Sorodna novica
Metod Pevec: Nisem želel, da bi film deloval kot dobička željen tat dragocenih življenj in zgodb
Med 22 filmi dokumentarnega tekmovalnega programa sta dva s slovensko udeležbo – slovenski dokumentarec Ko pridem ven Metoda Pevca, ki bo imel v Sarajevu mednarodno premiero 17. avgusta, ter slovenska manjšinska koprodukcija Planina režiserjev Biljane Tutorov in Petra Glomazića. Pevčev dokumentarec, ki je na 28. Festivalu slovenskega filma prejel nagrado občinstva, je leto in pol nastajal v zaporu Dob. Tam so obsojenci za najtežja kazniva dejanja skozi psihodramo prehodili pot od otroštva do negotove prihodnosti po prestani kazni. Film je nastal v produkciji Vertigo Ljubljana ter koprodukciji RTV Slovenija, v sodelovanju s Filmskim studiem Viba film in ob finančni podpori Slovenskega filmskega centra.
Slovenska manjšinska koprodukcija Planina je na letošnjem festivalu Sudance prejel veliko nagrado žirije v kategoriji svetovnih dokumentarnih filmov. Na odročnih višavah Sinjajevine, največjem pašniškem območju na Balkanu v Črni gori, mati in hči ponosno branita svojo planino in nomadsko pastirsko tradicijo pred vzpostavitvijo vojaškega poligona Nata. Povezuje ju posebna ljubezen, pa tudi grenki spomini. Film je koprodukcija štirih držav, in sicer Srbije, Francije, Črne gore in Slovenije. Slovenski koproducent je produkcijska hiša Cvinger Film in zanjo Rok Biček, film pa je nastal s finančno podporo Slovenskega filmskega centra in RTV Slovenija.
Zgodba Izgubljenega sina scenarista in režiserja Darka Šanteta pripoveduje zgodbo, ko kriminalist po dolgih letih znova sreča svojega odtujenega brata. Sproži se veriga dogodkov, ki njuna življenja postavi na glavo. Medtem ko si prizadeva pomagati bratu, posledice njegovih dejanj odmevajo in pretresajo njuno življenje do temeljev. Foto: Asiana Jurca Avci
V programu Open Air premiere bo 16. avgusta svetovna premiera slovenskega celovečernega igranega filma Izgubljeni sin scenarista in režiserja Darka Štanteta. “S filmom želim na realističen način prikazati dinamiko odnosov med posamezniki v različnih življenjskih obdobjih, ki so odraščali v družinah, kjer so bili žrtve raznih oblik nasilja. Sprašujem se, ali je mogoče prekiniti krog nasilja, ki se pogosto prenaša iz generacije v generacijo, in kaj se zgodi v trenutku, ko žrtev sama postane nasilnež. Navkljub težki zgodbi, ki jo obravnavam, stremim k temu, da bi ustvaril film, ki bi komuniciral s čim širšim občinstvom in omogočil prostor za diskurz o obravnavani temi. Zato me še posebej veseli, da bo prva projekcija filma pred številnim občinstvom na Open Air projekciji v Sarajevu,” je povedal režiser.
V filmu igrajo Jure Henigman, Nejc Cijan Garlatti, Lara Vouk, Tamara Avguštin, Nika Rozman, Svit Šturbej, Liam Benjamin Štante, Goran Bogdan in Igor Samobor. Producenta filma sta Miha Černec in Nina Robnik iz produkcijske hiše Staragara. Direktor fotografije je Peter Zeitlinger, scenograf Miha Knific, kostumografinja Nikolina Kostanjšek, oblikovalka maske Matea Katunar, montažerja Yorgos Mavropsaridis in Sara Gjergek, glasba Toni Kitanovski, zvok pa Igor Popovski.
Koproducenti filma so Graal iz Grčije, Propeler Film iz Hrvaške, Staragara I. T. iz Italije in Kaval Film iz Severne Makedonije. Film je nastal s finančno podporo Slovenskega filmskega centra, RTV Slovenija, Avdiovizualnega sklada Furlanije – Julijske krajine, Grškega filmskega centra, ERT, Hrvaškega avdiovizualnega centra in Filmske agencije Severne Makedonije. Štantetov prvenec Posledice (2018) je doživel svetovno premiero na mednarodnem filmskem festivalu v Torontu. Film je nato prejel številne nagrade in si zagotovil distribucijo po vsem svetu.
V Open Air premiere bo v torek, 18. avgusta, na ogled film Skriti ljudje režiserja Mihe Hočevarja. Foto: Željko Stevanić/IFP
V tem programu bodo 18. avgusta na ogled še Skriti ljudje režiserja Mihe Hočevarja. V isti program se je uvrstila tudi slovenska manjšinska koprodukcija Virus patološke dobrote hrvaškega režiserja Predraga Ličine. Film Skriti ljudje je topla pripoved o ljudeh, ki jih svet pogosto spregleda. O dveh moških, ki sta vsak na svojem koncu obstala na življenjski točki, ko ni več jasno, kako naprej. O prijateljstvu, ki vznikne tam, kjer ga nihče ne pričakuje, in o tem, kako lahko naključno srečanje življenje obrne v svetlejšo smer. V središču zgodbe sta Guti, ločenec, ki ga igra Blaž Šef, in Sig, skrivnostni tujec brez spomina, ki ga je upodobil mednarodno uveljavljeni islandski igralec Ólafur Darri Ólafsson ter za vlogo prejel vesno za najboljšo glavno moško vlogo.
Sorodna novica
Miha Hočevar o Skritih ljudeh: “Najprej je treba zatreti hudiča v sebi, potem pa še tiste v okolici”
Scenarij sta napisala Srđan Koljević in Miha Hočevar. Film je nastal v produkciji Vertigo Ljubljana, Backroom Production in RTV Slovenija, ter v sodelovanju s Filmskim studiem Viba film in Ursus Parvus ter s finančno podporo Slovenskega filmskega centra, Filmskega centra Srbije, Ministrstva za kulturo Republike Srbije, programa Ustvarjalna Evropa – MEDIA in sklada RE-ACT.
Zgodba filma Virus patološke dobrote se dogaja nekega zasneženega večera leta 1983 se v zagrebškem stanovanju Zorke Vasiljević pojavi skrivnostni neznanec, ki trdi, da je s časovnim strojem pripotoval iz prihodnosti. Ko začne natančno napovedovati dogodke, ki se dogajajo pred njenimi očmi, in razkrivati skrivnosti prihodnosti, se Zorka znajde pred nemogočo odločitvijo: ali verjeti neznancu ali ga imeti za prevaranta ali pa je usoda človeštva res odvisna od njene izbire? Glavni producent je Stiglitz Productions iz Srbije, koproducenti filma so še Terminal 3 iz Hrvaške, Digital Goblen iz Bosne in Hercegovine. Film je nastal s finančno podporo Filmskega centra Srbije in Hrvaškega avdiovizualnega centra.
V kratkem igranem tekmovalnem programu sta prav tako dva filma s slovensko udeležbo. To so večkrat nagrajeni Kozmonavti režiserja Lea Černica, ki bo v Sarajevu na ogled 18. avgusta, ter slovenska manjšinska koprodukcija Nihče ni nič rekel srbske režiserke Tamare Todorović.
V programu Teen Arena bo 15. avgusta svetovna premiera tretjega dela priljubljene družinske komedije o Gaji in njenem svetu z naslovom Gajin svet – Sledi mi režiserja Petra Bratuše, ki zaokrožuje prvo slovensko filmsko trilogijo po 58 letih, ko so nastali filmi o legendarnem Kekcu. V istem programu bo na sporedu tudi kratki film Psi brez sanj režiserja Hanisa Bagashova, ki je nastal v koprodukciji Severne Makedonije in Slovenije.
Tretji del priljubljene družinske komedije o Gaji in njenem svetu, v katerem nikoli ni dolgčas. Gaja je še vedno simpatična in neustrašna, le da zdaj vstopa v srednjo šolo. Živi v sestavljeni družini, ki jo vedno podpira, njen najboljši prijatelj Matic pa odhaja na študij v Anglijo. Gaja spoznava nove prijatelje in doživi prvo ljubezen, vendar nič ni tako, kot se zdi. Ko ugrabijo njeno mamo, ki vodi Zdravnike brez meja na posebni odpravi na vojnem območju, mora Gaja pokazati vso iznajdljivost in pogum. Poda se na nevarno reševalno misijo, kjer mora združiti moči z nepričakovanim zaveznikom, kriminalcem Alexom. Foto: Dominik Istenič
V program polnočnih projekcij se je uvrstila slovenska manjšinska koprodukcija Razpoka v ledu scenaristke in režiserke Maje Miloš. V tekmovalnem programu študentskih kratkih filmov bodo prikazali tudi kratki film Sosed slovenskega študenta režije na beograjski Fakulteti za dramske umetnosti Dana Grabnarja.
Vsi filmi razen Virus patološke dobrote, Psi brez sanj in Sosed so nastali s finančno podporo Slovenskega filmskega centra, ki bo v Sarajevu sodeloval tudi v strokovnem festivalskem delu CineLinku. Ta skupaj s sarajevskim festivalom petič podeljuje nagrado Female Voices CineLink Award za projekt, ki v filmski in avdiovizualni prostor prinaša najmočnejši ženski pečat. Članica žirije je tudi direktorica SFC-ja Nataša Bučar.
Med deset filmskih projektov v razvoju koprodukcijske tržnice se je uvrstil Prepovedani sadež scenaristke in režiserke Urške Djukić. Med osem filmskih projektov v poprodukciji pa je bil izbran slovenski dokumentarni film O koncu sveta režiserja Jakoba Kreseta. Oba projekta imata tudi podporo SFC-ja.
Med sedem projektov, ki so bili izbrani za Cinelink Drama, je tudi slovenski Verižna reakcija, pod katerega se podpisujejo Grega Švabič, Mirta Švabič in Jaka Šuligoj, ki je tudi režiser. Del strokovnega programa je tudi Talents Sarajevo, v katerega sta se med 632 prijavljenimi uvrstila režiser Matic Štamcar in igralka Suzana Krevh.
Oglas