Igor E. Bergant. Foto: Adrian Pregelj
V Debatah z Bergantom prav na mednarodni dan žensk (na 1. programu TV Slovenija ob 20.40) bo poudarek predvsem na spletnem nasilju nad ženskami, ki je manj raziskano, a se vidno razrašča. V razpravi bodo sodelovale Jasna Podreka, sociologinja s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kriminologinja Eva Bertok z Inštituta za kriminologijo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in Ajda Petek, komunikologinja s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani ter dolgoletna sodelavka točke ozaveščanja o varni rabi interneta Safe.si.
Kruta resničnost
Evropska unija se še naprej sooča z velikim problemom: desetletje po prvi veliki študiji o nasilju nad ženskami so številke ostale skoraj nespremenjene. Raziskava Eurostata, Agencije EU za temeljne pravice (FRA) in Evropskega inštituta za enakost spolov (EIGE), ki je bila objavljena ta teden, žal potrjuje, da se stopnje nasilja nad ženskami v zadnjem desetletju niso pomembno zmanjšale. Problem se s porastom najhujših oblik spletnega nasilja še stopnjuje, saj so njegove žrtve večinoma prav ženske.
Skoraj ena od treh žensk (30,7 %) v Evropski uniji je po 15. letu starosti že doživela fizično nasilje. V opredelitev fizičnega nasilja so vštete tudi grožnje s silo in spolno nasilje. Ta podatek izhaja iz obsežne ankete za potrebe omenjene raziskave.
Razlike med državami so velike: na Finskem kar 57,1 % žensk poroča o izkušnjah nasilja, na Švedskem 52,5 %, na Madžarskem 49,1 %, medtem ko so najnižje stopnje v Bolgariji (11,9 %), Poljski (16,7 %) in Portugalski (19,7 %). Slovenija se uvršča v spodnje povprečje: 22,5 % žensk pri nas je v anketi odgovorilo, da so že doživele fizično ali spolno nasilje.
Posebej skrb vzbujajoči so podatki o posilstvih. Kar 9,2 % žensk v EU-ju je bilo posiljenih (v Sloveniji 4,7 %). Raziskava med drugim potrjuje dodatne težave, ki so v evropski povezavi znane že dolgo: opredelitev in razumevanje nasilja, zlasti nad ženskami, se v Evropi razlikujeta. V severnih, predvsem skandinavskih državah sta stopnji ozaveščenosti in zavračanja vsakršnih oblik nasilja zelo visoki (zato tudi visoka odstotka izkušenj z nasiljem na Finskem in Švedskem), hkrati pa se nacionalne zakonodaje razlikujejo tudi po definicijah posilstva, predvsem ko gre za uporabo fizične sile. Povedano drugače: nekatere nacionalne zakonodaje še vedno ne zrcalijo mnogih dejanskih izkušenj žrtev.
Partnersko nasilje: res nevidna epidemija?
Podatki potrjujejo, da gre tu za razširjen problem, ki ga tudi ob zatiskanju oči in odrivanju na stran ni mogoče prezreti. Skoraj ena od petih žensk (17,7 %) v EU je doživela fizično ali spolno nasilje intimnega partnerja. Pri tem je psihološko nasilje še bolj razširjeno – kar 29,9 % žensk je doživelo psihološko nasilje od trenutnega ali bivšega partnerja. To vključuje poniževanje, preverjanje gibanja, omejitev stikov s prijatelji ali družino ter ekonomsko nasilje.
Posebno skrb vzbujajoče je, da fizično nasilje, ki ga zagreši intimni partner, pogosto ni enkraten dogodek: pri 50,8 % žrtev se nasilje, ki ga izvaja trenutni partner, zgodi večkrat, pri bivših partnerjih pa kar pri 60 % žrtev. Ženske, ki doživljajo psihološko nasilje trenutnega partnerja, v 34,5 % primerov poročajo tudi o fizičnem ali spolnem nasilju – kar kaže, da se različne oblike nasilja prepletajo.
Mednarodni znak za pomoč pri nasilju v družini Foto: SOJ RTV SLO
Digitalna razsežnost: ženske kot glavne žrtve
Nova anketa prvič sistematično zajema tudi spletno nasilje, torej obliko nasilja, ki se z digitalizacijo družbe hitro širi. Podatki so delno omejeni, saj so bila dodatna vprašanja o tehnološko podprtem nasilju zastavljena le v osmih državah članicah (Ciper, Češka, Nemčija, Madžarska, Irska, Luksemburg, Romunija, Švedska), vendar razkrivajo skrb vzbujajoče trende, še posebej ker jih potrjujejo druge mednarodne raziskave.
V teh osmih državah je 12,3 % žensk doživelo vsaj eno od petih oblik nasilnega spletnega vedenja, od tega 4,6 % izključno na spletu. Najpogostejše oblike so žaljiv seksistični jezik (9,0 % žensk), širjenje lažnih komentarjev (5,2 %), spletno nadlegovanje zunaj dela (11,7 %) in spletno zalezovanje (cyberstalking, 8,5 %).
Na delovnem mestu je 7,0 % žensk v celotni Uniji doživelo spletno spolno nadlegovanje (eksplicitna spletna sporočila ali neustrezni pristopi prek družbenih omrežij).
Kljub naraščanju spletnega nasilja je fizično nasilje še vedno pogostejše. Če primerjamo podatke raziskave: fizično nasilje je doživelo 30,7 % vprašanih žensk (celotni EU), od tega 17,2 % tudi spolno nasilje. Spletno nasilje je doživelo 12,3 % žensk (v omenjenih osmih državah), raziskava pa omenja tudi podatek, da je spletno nadlegovanje na delu že doživelo 7 % vprašanih žensk (v celotni Uniji).
Ključna ugotovitev pa je, da se ti dve obliki nasilja vse pogosteje prepletata. Spletno nasilje pogosto dopolnjuje fizično – na primer 80 % ponavljajočih se sporočil v zalezovanju je spletnih. Poleg tega spletno nasilje povzroča dolgoročne posledice: 34,7 % žrtev zalezovanja mora spremeniti telefonsko številko, e-naslov ali profil na družbenem omrežju, 21,6 % pa celo prebivališče.
Pomembno je še, da spletno nasilje zahteva manj fizične navzočnosti storilca in je zato težje prepoznavno in dokazljivo, kar vodi v izjemno nizke stopnje prijavljanja (le 13,9 % žrtev zalezovanja ga prijavi policiji).
Slovenija: med povprečjem in zakonodajnimi vrzelmi
Slovenija se v večini kazalnikov uvršča blizu evropskega povprečja ali rahlo pod njim. Pri intimnopartnerskem nasilju je 13,4 % Slovenk doživelo fizično ali spolno nasilje partnerja, kar je pod povprečjem EU (17,7 %). Pri spolnem nasilju Slovenija beleži 9,6 % (EU: 17,2 %), pri psihološkem nasilju pa 26,3 % (EU: 29,9 %).
Glede spletnega nasilja starejši podatki FRA iz leta 2014 kažejo, da je 7 % Slovenk doživelo neustrezen pristop prek družbenih omrežij ali e-pošte, 3 % pa spletno zalezovanje. Med mladimi (12–18 let) je situacija dramatičnejša: 65 % deklet je doživelo vsaj eno obliko spletnega nadlegovanja v šolskem letu.
Slovenija zaostaja pri specifični zakonodaji proti spletnemu nasilju. Medtem ko ima Kazenski zakonik določbe o zlorabi osebnih podatkov (143. člen), ki vključujejo deljenje intimnih slik, o zalezovanju (134a. člen) in neupravičenemu slikovnemu snemanju (138. člen), nima celovitega zakona, ki bi posebej urejal vse oblike spletnega nasilja. Direktiva EU-ja o nasilju nad ženskami iz leta 2024 zahteva od Slovenije uskladitev zakonodaje do junija 2027, kar vključuje kaznovanje kibernetičnega zalezovanja in deljenja intimnih slik.
Avstrija: grozovite razsežnosti femicida
Evropski inštitut za enakost spolov (EIGE) je lani femicid opredelil kot umor ženske kot posledice partnerskega nasilja, mučenje in mizoginistično ubijanje žensk, ubijanje žensk in deklet v imenu tako imenovane časti in drugo ubijanje, povezano z za ženske škodljivimi praksami. Sem spada tudi namerno pobijanje žensk in deklet v kontekstu oboroženih spopadov, pa tudi umori žensk, povezani z delovanjem tolp, organiziranim kriminalom, preprodajo drog in trgovino z ljudmi. V zadnjih letih se število femicidov v Sloveniji postopoma povečuje.
Podatki Vrhovnega državnega tožilstva so leta 2022 pokazali, da pri nas v povprečju letno odkrijemo od pet do sedem umorov žensk, storjenih v krogu družine. Razširjenost femicida v Sloveniji je kljub temu še vedno nižja, kot je povprečje Evropske unije.
Tudi v naših občilih pogosto zasledimo poročila o femicidih v Italiji. Dejstvo je, da je pri naših zahodnih sosedih (skladno s povprečjem zadnjih let) vsak tretji dan umorjena ženska, kar je seveda grozljiv podatek. Vendar je zaradi precej večjega števila prebivalcev stopnja femicida v Italiji med najnižjimi v Evropi in je tudi pod slovenskim povprečjem.
Stanje na Madžarskem in Hrvaškem je slabše – tam je po večletnih podatkih femicidov v primerjavi s Slovenijo več, tako v absolutnih številkah kot tudi v razmerju do števila prebivalcev. Obe državi sta po tem nad evropskim povprečjem.
Še bolj negativno izstopa Avstrija, kjer je stopnja med najvišjimi v Evropski uniji. Avstrija je tudi edina država Evropske unije, kjer je po policijskih statistikah v zadnjem desetletju med žrtvami umorov vsako leto več žensk kot moških. To sicer na eni strani kaže nizko stopnjo umorov s področja organiziranega kriminala (kjer so žrtve večinoma moški), hkrati pa tudi grozljivo razširjenost femicida pri naših severnih sosedih. Po podatkih avstrijske zvezne policije, povzetih po portalu Statista, je bilo na primer leta 2016 med 49 žrtvami umorov v Avstriji 28 žensk, leta 2021 je bilo razmerje med ženskimi in moškimi žrtvami celo 36:18, leta 2024 pa 40:36. Večina primerov umorov žensk je bila opredeljena kot femicid, storilci pa so bili skoraj izključno moški.
Oglas