UKC Maribor. Foto: BoBo
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Skupina anonimnih sester s fotografijami iz informacijskega sistema MEDIS dokazuje, da so bili pacienti, uradno vodeni v popoldanskem programu, obravnavani že dopoldne. Razlika v storilnosti pa očitna – v rednem delovnem času je bilo opravljenih do 15 preiskav, popoldne pa kar 30.
Oglas
“To je, milo rečeno, način, kako priti do več denarja. V dopoldanskem delu se dela manj, smo utrujeni, preobremenjeni in ne vem kaj še vse, popoldne pa se dela od dva- do trikrat več, to je modus operandi v slovenskih bolnišnicah,” je prepričan nekdanji minister za zdravje in nekdanji direktor ZZZS-ja Samo Fakin.
Posnetek iz informacijskega sistema MEDIS dokazuje: pacienti, uradno vodeni v popoldanskem programu, so bili obravnavani že dopoldne. Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona
Izvajalci naj bi za vsakega bolnika prejeli visoka dodatna plačila – sestre več kot 15 evrov, zdravniki še nekajkrat toliko. In to v času, ko mariborska bolnišnica tone v rdečih številkah. Sredi leta je izguba narasla že na skoraj 10 milijonov evrov.
“To je nekaj, kar bi moralo prižgati rdečo luč pri vodstvu ali pa tistim, ki nadzirajo vodstvo, dejansko štirikrat večjo produktivnost v popoldanskem času, ko je tarifa nadurnega dela večja,” je opozoril zastopnik pacientovih pravic in nekdanji generalni direktor ZZZS-ja Marjan Šušelj.
Vodstvo UKC-ja Maribor zadevo preverja
Vodstvo mariborskega kliničnega centra zadeve ne komentira, jo pa preverja. Ministrstvo za zdravje je zahtevalo pojasnila, začel se je inšpekcijski postopek. Na zavodu za zdravstveno zavarovanje pa pojasnjujejo, da samih EMG-preiskav ne plačujejo ločeno, ampak so del redne dejavnosti. Vprašanje organizacije in pogojev za plačilo dodatnega dela pa je v domeni vodstva.
V krovni stanovski organizaciji medicinskih sester o sumih nepravilnosti uradno niso bili obveščeni. Izvršna direktorica Zbornice – Zveze Sanja Arnautovič pa je ob tem opozorila, da “morajo biti vse preiskave in vsi pacienti enako kakovostno obravnavani, preiskave pa izvedene ne glede na to, ali gre za redni ali dodatni program”.
Zaplet na nevrologiji sicer močno spominja na nedaven primer radiologa Mitje Ruprehta. Ta je med rednim delovnim časom v bolnišnici na daljavo opravljal preiskave za druge ustanove in zasebnike. Samo Fakin pravi, da gre za ukoreninjeno sistemsko težavo. “Seveda potrebujemo nove norme, poskus je bil leta 2017, pa je neslavno propadel in tega se seveda izogibamo kot hudič križu.”
“Na neki način me razočara, da čakamo na take anonimke, da nekdo od zunaj pove, kako gre bolnišnici slabo ali narobe,” pa je razočaran Sušelj.
Medicinske sestre v anonimnem pismu ob tem opozarjajo, da gre za primer, ki presega zgolj organizacijo ene ambulante, zato pristojne pozivajo, naj z vpogledom v računalniške evidence nemudoma ustavijo sistemske zlorabe.
UKC Maribor – kaj je redno in kaj dodatno plačano delo
Oglas