Foto: BoBo
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Zakon o intervencijskih ukrepih za razvoj Slovenije, ki je bil v DZ-ju potrjen 11. maja, so še pred vzpostavitvijo nove vlade pripravili poslanci NSi-ja, SLS-a in Fokusa ter Demokratov in Resni.ce, glasove zanj pa so prispevali tudi v SDS-u.
Oglas
Zakon zaradi morebitne energetske krize vključuje nižji DDV za osnovna živila in del energentov, prinaša pa tudi sistemske rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in t. i. normirancev, davkov in socialnih prispevkov, npr. uvedbo kapice na socialne prispevke, ter zdravstva in pokojnin.
V gospodarstvu so se na zakonske rešitve pozitivno odzvali. V sindikatih, v katerih so bili do večine zakonske vsebine močno kritični, pa so ob podpori civilne družbe in iz vrst opozicije v DZ vložili pobudo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma, pod katero se je podpisalo več kot 47.000 volivcev.
DZ je nato, preden je razpisal 35-dnevni rok za zbiranje 40.000 overjenih podpisov za razpis referenduma, konec maja sprejel sklep o nedopustnosti referenduma. Glavni argument parlamentarne večine je bil, da v skladu z ustavo referenduma ni dopustno razpisati o zakonih o davkih in drugih obveznih dajatvah, ki jih interventni zakon ureja v pomembnem delu.
Sindikati, ki so menili, da je bila pri zakonu zlorabljena omnibusna tehnika, so se zato junija obrnili na ustavno sodišče, ki je v odločbi, objavljeni v ponedeljek, parlamentarni sklep o nedopustnosti referenduma razveljavilo. Presodilo je namreč, da v primeru, ko zakon vsebuje tudi vsebine, ki se ne nanašajo na področja, glede katerih referenduma ni dopustno razpisati, pri tem pa te ne pomenijo minimalnega dela zakona in urejajo pomembna vprašanja, tak zakon kot celota ni zakon v smislu ustavne prepovedi referenduma.
DZ je zdaj določil datum za začetek zbiranja overjenih podpisov. Če jih bo pobudnikom v 35 dneh uspelo zbrati 40.000, ga bo moral parlament razpisati.
Oglas