Foto: Mariša Bizjak
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
S 1. avgustom je Ribiška družina Tolmin tako kot leta 2022 zaradi visokih temperatur vode in nizkega vodostaja prepovedala ribolov na nekaterih manjših rekah, ves čas preverjajo tudi razmere na Soči, kjer je ribolov še mogoč. Tako od 1. avgusta do nadaljnjega ribolov ni dovoljen na rekah Idrijca, Nadiža, Bela, Trebuščica in v revirju Soča pod jezom. Kot so zapisali v obvestilu, dolgotrajni vročinski valovi povzročajo negativne učinke na vodne ekosisteme. Postrvi in še posebej lipani so na udaru med drugim zaradi zmanjšane količine kisika v vodi, toplotnega stresa in s tem dovzetnejši za bolezni. Ribolov bi v takšnih razmerah ribe še dodatno ogrozil. “Naše temeljno poslanstvo so varovanje rib, gojitev in trajnostni ribolov. Torej je ribolov ne tretjem mestu, zato ni vprašanje, kaj moramo v takih razmerah storiti. Ribiči se zaradi tega ne pritožujejo – prej nasprotno. Je pa tudi res, da v poletnem času vsi najraje lovijo na reki Soči, ki ima za zdaj dovolj pretoka, in tudi temperature vode še ne dosegajo mejnih vrednosti, ki bi ogrožale življenje v vodi,” je pojasnil predsednik RD-ja Tolmin Aljoša Križnič. Ribičem priporočajo, naj se k vodi odpravijo zgolj v zgodnjih jutranjih in poznih večernih urah.
Oglas
Uradno pretoki rek še v dovoljenih okvirih za plovbo
Bovški odlok o plovbi po Soči je jasen: organizirana plovba do vstopno-izstopnega mesta Srpenica 1 je prepovedana, ko je pretok vode na vodomerni postaji Log Čezsoški nižji od 5 m3/s. Uradno številke na spletni strani Agencije RS za okolje so še vedno nekoliko višje, a nekateri člani Liste za Posočje Bovec v dopisu ARSU in medobčinski upravi opozarjajo, danastaja razkorak med objavljenimi podatki in stanjem na terenu. Zahtevajo sklic izredne seje občinskega sveta zaradi, kot so zapisali, “suma nastajanja okoljske škode”. Z vprašanji, kako redarstvo ukrepa v situaciji, ko je na terenu vizualno vidno, da je vodostaj reke Soče kritično nizek, ukrepajo, so se obrnili tudi na medobčinsko upravo.
Foto: Facebook Lista za Posočje
Vodja medobčinske uprave Suzana Konec pojasnjuje, da se ravnajo po uradnih podatkih: “Pri nadzoru sledimo določilom občinskih odlokov. Odlok o določitvi plovbnega režima na reki Soči na območju Občine Kobarid in Odlok o določitvi plovbnega režima na reki Soči na območju Občine Tolmin pa, da skrbnik plovbnega območja lahko za posamezne vrste plovil začasno omeji ali v celoti prepove plovbo na plovbnih območjih, če je pretok, izmerjen na vodomerni postaji Agencije Republike Slovenije za okolje na lokaciji Kobarid I–Soča, nižji od 7 m3/s. Trenutno so še vsi vodostaji v dovoljenih okvirih, redarstvo izvaja nadzor na podlagi avtomatskih spletnih podatkov Arsa.” Kot še dodaja, Posoški razvojni center pripravlja strokovne podlage za upravljanje rekreativnih dejavnosti na reki Soči, s čimer se bo določilo jasne kriterije, kdaj in za koga zapreti plovbo.
Kot so zapisali v Listi za Posočje Bovec, je na terenu razvidno, da trenutne razmere v strugi ob obremenitvi s plovbo predstavljajo tveganje za rečni ekosistem ter biotsko raznovrstnost. Zanima jih, ali je bila na postaji Log Čezsoški v zadnjem obdobju preverjena in osvežena pretočna krivulja ter ali premiki rečnega proda povzročajo odstopanja avtomatskih senzorjev.
Kot so pojasnili na agenciji za okolje, je na terenu neposredno opazen predvsem vodostaj oz. višina vodne gladine. “Pretok se izračuna v podatkovni zbirki Arsa na podlagi izmerjenega vodostaja in veljavne pretočne krivulje za posamezno vodomerno postajo. Na vodomerni postaji Log Čezsoški se s pomočjo avtomatskih senzorjev vsakih 10 minut izvajajo meritve vodostaja, motnosti in temperature vode. Pretok se ne meri neposredno z avtomatskim senzorjem, temveč se izračuna iz merjenega vodostaja in aktivne pretočne krivulje. Tako izračunani podatki se nato objavijo na spletnih straneh Arsa. Pretočna krivulja opisuje razmerje med vodostajem, izraženim v centimetrih, in pretokom, izraženim v m3/s. Določena je na podlagi hidrometričnih meritev pretoka na terenu in jo je treba na naravnih vodotokih redno preverjati ter po potrebi posodabljati,” je zapisal vodja sektorja za hidrološke analize in modeliranje na Arsu Sašo Petan.
Kakovostni hidrološki podatki so velik izziv
Kot je še pojasnil Petan, je bil postopek izdelave aktivne pretočne krivulje za vodomerno postajo Log Čezsoški izveden 31. julija 2026. “Pri vrednotenju pretokov so bili tako upoštevani najnovejši razpoložljivi podatki in zadnje terenske meritve.” Posebej poudarja, da je vodomerna postaja Log Čezsoški z vidika zagotavljanja kakovostnih hidroloških podatkov za Arso eden največjih izzivov, saj je Soča na tem odseku izrazito prodonosna, zato se oblika rečnega dna in rečnega profila praktično nenehno spreminja. “Vsaka takšna sprememba lahko vpliva na razmerje med vodostajem in pretokom, kar zahteva ponovne meritve pretoka in po potrebi popravke oziroma posodobitve pretočne krivulje.” Za primerjavo še navaja, da v Italiji na tako izrazito prodonosnih vodotokih pretokov pogosto niti ne vrednotijo niti ne objavljajo, prav zaradi velikih negotovosti, ki jih povzročajo stalne spremembe rečnega dna. Ob tem še poudarja, da so podatki o pretokih informativnega značaja.
Že pred dobrim letom so sicer na pobudo Arsa organizirali sestanek z deležniki, ki izvajajo ali nadzirajo plovbo po reki Soči. Kot je razvidno iz zapisnika, so med drugim predlagali, da se v odloke o plovbi vključi vseh osem vodomernih postaj in ne zgolj ene, da se uvede tudi nove meritve, denimo z brezpilotnimi letalniki in kamerami, da se postajo Log Čezsoški prestavi na drugo lokacijo in da se na stabilnem odseku Soče dolvodno od sotočja Soče in Učje postavi fizično oznako, ki bi služila kot orientacijska točka za uporabnike na vodi.
Nekateri ponudniki omejili ponudbo
Ne glede na uradne podatke in določila odlokov pa so se že pred več kot dvema tednoma v podjetju Bovec šport center odločili, da rezervacij za raft ne sprejemajo, pojasnjuje Filip Hrovat: “Mi smo se odločili, da našim strankam pričaramo čim boljšo izkušnjo na reki in smo se odločili, da vse, ki jih zanima raft, preusmerimo na kajak in druge aktivnosti, ki so ravno tako zanimive. Ne zdi se nam pošteno zaračunavati za nekaj, česar ne morejo kakovostno doživeti.”
Po podatkih medobčinske uprave so sicer z dovolilnicami za vstopno-izstopna mesta letos vse tri zgornje posoške občine zbrale že več kot 1,4 milijona evrov (66 odstotkov več kot lani), trenutno med 25 in 32.000 evrov dnevno.
Oglas