Mirovni proces med Turčijo in PKK-jem traja od leta 2024. Foto: Reuters
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Lani novembra so v javnost prišle nekatere podrobnosti osnutka zakona, ki je osredotočen na vrnitev PKK-jevih borcev in civilistov iz skrivališč na severu Iraka. Zakon bi določal, kako bi turški pravosodni sistem obravnaval te ljudi in kako bi bili integrirani v družbo.
Oglas
Sorodna novica
“Ni jasno, ali bo Turčija zmožna sprejeti spremembe, zaradi katerih bi bila ideja PKK-ja zastarela”
Poslanci in poslanke naj bi zakonski okvir sprejeli ta teden. To bi bil velik korak naprej proti končanju upora Kurdov, v okviru katerega je bilo od leta 1984 ubitih več kot 40.000 ljudi, nasilje pa se je iz Turčije razširilo tudi v Irak in Sirijo.
Osnutek ima veliko podporo v parlamentu, čeprav javnomnenjske ankete kažejo tudi na določen skepticizem glede tega, ali bo dosegel trajni mir, in občutljivost glede vrnitve nekdanjih borcev PKK-ja v Turčijo.
Osnutek sta predlagala vladajoča stranka AKP predsednika Recepa Tayyipa Erdogana in njena zavezniška stranka MHP, prokurdska stranka DEM in večina drugih strank pa so izrazili svojo podporo.
Mirovni proces med Turčijo in PKK-jem se je začel konec leta 2024, letos pa je skoraj povsem zastal zaradi ameriško-izraelske agresije na Iran in zaskrbljenosti glede širše regionalne nestabilnosti.
PKK se je maja lani odločil za razorožitev in razpustitev po pozivu vodje skupine Abdullaha Ocalana. Turčija, EU in ZDA skupino označujejo za teroristično.
V osemdesetih letih 20. stoletja je PKK sprožil upor proti Turčiji. Sprva so zahtevali neodvisno kurdsko državo na jugovzhodu Turčije, kasneje pa so se osredotočili na zahteve po avtonomiji in političnih pravicah Kurdov.
Oglas