Obala ob iranskem mestu Bandar Abas. Foto: Reuters

Obala ob iranskem mestu Bandar Abas. Foto: Reuters



Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google

“Geografske koordinate poti, ki sta jo predvideli obe strani, so usklajene. Če določene tretje strani ne bodo ovirale postopka, bomo kmalu pripravili tudi skupno izjavo obeh držav, ki vsebuje ključna izhodišča in točke dogovora,” je po poročanju iranske tiskovne agencije Irna dejal tiskovni predstavnik ministrstva Esmail Bagaji.

Oglas

Obenem je Bagaji navedel, da pogovori z Omanom napredujejo, vendar poudaril, da kljub morebitnemu doseženemu dogovoru to ne pomeni, da je ožina postala varna za vsa plovila, ki plujejo skoznjo. “Hormuška ožina je še vedno nevarna zaradi dejavnosti ZDA, zlasti zaradi pomorske zapore in drugih agresivnih dejanj proti Iranu in njegovim interesom,” je dodal tiskovni predstavnik.

Ameriški medij Axios je že pred tem poročal, da je začasni dogovor o varni plovbi skozi ožino med Iranom in Omanom blizu. Na mizi naj bi bil 60-dnevni dogovor med državama o varnem prehodu skozi ožino. Dogovor, ki bi ga bilo mogoče podaljšati, ne vključuje plačila pristojbin za prečkanje ožine.

Skladno z dogovorom bi ladijski promet, ki gre v Perzijski zaliv, tekel po severni poti skozi iranske vode, promet iz zaliva pa po južni, ki vodi skozi omanske vode. Nato bi v 30 dneh strani pristopili k odstranjevanju pomorskih min iz srednjega pasu ožine, še navaja Axios.

Iran je de facto nadzor nad ožino prevzel po napadih ZDA in Izraela 28. februarja, ko se je tudi začela vojna na Bližnjem vzhodu. Pred njo je skozi ožino potekala približno petina svetovnega izvoza nafte in utekočinjenega zemeljskega plina. Njune cene so od izbruha vojne večkrat močno narasle.

ZDA in Iran so junija podpisali memorandum o soglasju, a so se razmere na Bližnjem vzhodu ponovno poslabšale, potem ko je iranska stran po navedbah ZDA napadla plovila v Hormuški ožini. Sledilo je več zaporednih dni ameriških napadov na Iran in iranskih povračilnih napadov na ameriške položaje na območju.

Jemenski hutijevci naj bi napadli še en savdski tanker

Hutijevci so sporočili, da so pred obalo savdskega pristaniškega mesta Janbu ob Rdečem morju napadli savdski tanker. Napad so izvedli v okviru pomorske zapore Savdske Arabije.

Vojaški tiskovni predstavnik hutijevcev je sporočil, da je bil od uvedbe zapore 22. julija to osmi savdski tanker, ki so ga napadli. V videoposnetku je dejal, da so z “več balističnimi raketami izvedli uspešen napad na savdski tanker Vafa na severu Rdečega morja pred obalo Janbuja”.

Napovedal je tudi okrepitev napadov na savdske ladje na severu Rdečega morja, saj naj bi Savdska Arabija v odgovor na njihovo zaporo tja preusmerila tankerje z juga.

Zapora Savdski Arabiji preprečuje izvoz nafte na svetovni trg. Iran je namreč od ameriško-izraelskih napadov praktično zaprl Hormuško ožino, s čimer je prekinil edino drugo pomorsko pot za izvoz omenjenega energenta iz Savdske Arabije.

Z zaprtjem Hormuške ožine je savdsko pristanišče Janbu ob Rdečem morju postalo glavna izvozna točka za savdsko nafto, preliv Bab el Mandeb pa je postal ključna tranzitna pot za surovo nafto. Ta ozki preliv povezuje Rdeče morje z Indijskim oceanom in prek Sueškega prekopa tudi s Sredozemskim morjem.

Transport savdske surove nafte skozi ta preliv je bil med marcem in sredino julija osemkrat večji kot v enakem obdobju lani, kažejo podatki pomorskega sledilnika Kpler. V juniju se je količina nafte izrazito povečala na skoraj 100 milijonov 159-litrskih sodčkov v primerjavi s sedmimi milijoni sodov v februarju. Po podatkih Kplerja je v aprilu in maju ves izvoz savdske surove nafte po morju potekal iz pristanišča Janbu.

Oglas