Zaradi silovitega izbruha vulkana Fuego v Gvatemali so oblasti evakuirale več kot 1700 prebivalcev iz okolice kraterja ter za območje, ki ga ogroža pepel, razglasile najvišjo stopnjo nevarnosti. Fuego, kar v španščini pomeni ogenj, velja za najbolj aktiven vulkan v Srednji Ameriki. Nahaja se v bližini prestolnice Gvatemale, njegova zadnja eruptivna faza pa se je začela v ponedeljek zjutraj. Aktivnost se je čez noč še poostrila: po pobočjih so se vlile reke lave, proti nebu pa so se dvignili ogromni stebri plina in pepela. »Vulkan prestaja eno svojih najbolj kritičnih eksplozivnih faz,« je pojasnil Edwin Rojas, direktor vulkanološkega inštituta Insivumeh, in dodal, da vulkan bruha blato, žareče kamenje, pline in pepel.
Po podatkih strokovnjakov se je nad kraterjem oblikovala od 200 do 300 metrov visoka fontana lave, steber pepela pa je dosegel več kot 7000 metrov višine. Pepel se nato na višini med 5000 in 6000 metri razprši ter potuje do 130 kilometrov proti zahodu.
Gvatemalska nacionalna agencija za pomoč pri katastrofah (CONRED) je evakuacijo bližnjih vasi začela v ponedeljek zvečer, ko je najprej razglasila oranžno opozorilo na državni ravni. V torek pa so stopnjo nevarnosti dvignili na rdečo za regije Sacatepéquez, Chimaltenango in Escuintla, kjer živi 1,6 milijona ljudi. Izvršna sekretarka CONRED-a Claudinna Ogaldes je navedla, da je okoli 29.000 ljudi neposredno izpostavljenih pepelu, zato je prebivalce pozvala, naj nosijo zaščitne maske ter pokrijejo zaloge hrane in vode. Ministrstvo za izobraževanje je v treh bližnjih mestih odpovedalo pouk v šolah. Prebivalci so ob izbruhu doživeli preplah. Alejandro Garcia, ki so ga evakuirali v ponedeljek zvečer, je za tiskovno agencijo AFP povedal: »Prestrašeni smo stekli ven, ko smo videli lavo, ki se je zlivala po pobočju.«
Gvatemala leži na pacifiškem ognjenem obroču, zato jo pogosto prizadenejo močne potresne in vulkanske aktivnosti. Fuego, ki se dviga 3763 metrov visoko, ima zelo uničujočo zgodovino. Leta 1902 je v enem najbolj zloglasnih izbruhov v le nekaj minutah umrlo približno 30.000 ljudi. Večjo tragedijo je vulkan povzročil tudi leta 2018, ko so tokovi lave uničili vas na njegovih pobočjih, pri čemer je umrlo 215 ljudi, približno 200 pa jih je ostalo pogrešanih.
FOTO: Johan Ordonez Afp