V noči na 2. avgust 1944 je SS v plinskih celicah Auschwitz-Birkenaua umoril približno 4.300 Sintov in Romov – otrok, žensk in moških. Evropski parlament je 2. avgust leta 2015 razglasil za evropski dan spomina na holokavst nad Romi in Sinti. Dan je posvečen spominu na okoli pol milijona Rominj in Romov, ki so bili med nacistično zasedbo Evrope umorjeni; to je pomenilo približno četrtino takratnega romskega prebivalstva.
Centralni svet nemških Sintov in Romov je na slovesnosti v Auschwitz-Birkenau opozoril na nujnost boja proti anticiganizmu. Njegov predsednik Romani Rose je izrazil zaskrbljenost zaradi naraščajočega in nasilnega anticiganizma v Nemčiji ter drugih evropskih državah.
Zentralrat
„Ko danes gledam v svet, mi zmanjka besed, da bi izrazil obup nad tem, da se ljudje iz zgodovine nismo ničesar naučili,“ je dejal Rose.
Kritičen je bil tudi do državnih institucij. Po njegovih besedah policijski organi na Spodnjem Saškem Sinte in Rome znova kriminalizirajo ter evidentirajo na podlagi rasnega pojma, ki izvira iz obdobja nacionalsocializma. Zahteval je konec takšnih praks.
Več prostora za zgodovino Romov in Sintov v šolah
Rose je države članice Sveta Evrope in Evropske unije pozval, naj zgodovino Sintov in Romov močneje vključijo v izobraževanje. Največja evropska manjšina, ki po ocenah šteje od deset do dvanajst milijonov ljudi, je v šolskih učbenikih svojih matičnih držav še vedno komaj zastopana, je opozoril.
WOJTEK RADWANSKI / AFP / picturedesk.com
Preživeli holokavsta Dieter Flack je ob spominu na umorjene sorodnike nagovoril predvsem mlade. Poudaril je, da lahko izobrazba, znanje jezikov ter spoznavanje drugih držav in kultur zmanjšujejo predsodke in krepijo strpnost.
ORF
Tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, podpredsednica Komisije za socialne pravice Roxana Mînzatu in evropska komisarka za krizno upravljanje Hadja Lahbib so v skupni izjavi množični umor pred 82 leti označile za eno najtemnejših poglavij evropske zgodovine.
„Danes počastimo njihov spomin in znova potrjujemo skupno odgovornost, da to poglavje holokavsta ne bo nikoli pozabljeno. Ker je preživelih iz leta v leto manj, je naša odgovornost za ohranjanje njihovega spomina vse večja,“ so poudarile. Opozorile so, da diskriminacija še vedno zaznamuje življenja številnih Romov po Evropi.
Petra Bayr, avstrijska predsednica Parlamentarne skupščine Sveta Evrope, je ob tem spomnila na odgovornost evropskih institucij: „Institucija, ki temelji na človekovem dostojanstvu, se ne sme odvrniti od ene svojih največjih skupnosti.“
MMC RTV SLO/Bogdan Miklič
Spominske slovesnosti tudi v Sloveniji
Spominski dan so v Sloveniji zaznamovali tudi v Mariboru. Predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc je na tradicionalni prireditvi Noč, ko so violine obmolknile poudaril, da dan ni namenjen zgolj spominu na preteklost, temveč tudi opozorilu pred širjenjem nestrpnosti v Evropi.
Po njegovih besedah tragedija, ki je bila po vojni desetletja skoraj prezrta, predstavlja vrhunec nacistične politike iztrebljanja Romov. Ta je med drugo svetovno vojno zahtevala življenja približno pol milijona ljudi.
„Genocid se ne začne s plinskimi celicami, temveč z besedami, razvrednotenjem človeka, ustvarjanjem strahu ter označevanjem posameznih skupin kot manjvrednih, nevarnih ali nezaželenih,“ je dejal Horvat Muc.
Spominsko slovesnost bodo pripravili tudi v Murski Soboti. V razpravi o ohranjanju zgodovinskega spomina na romske žrtve genocida in o položaju romske skupnosti po 35 letih samostojne Slovenije naj bi sodelovali prvi slovenski predsednik Milan Kučan, predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Marijan Križman, namestnik varuhinje človekovih pravic Miha Horvat ter Jožek Horvat Muc kot predsednik Evropske romske zveze.