Ena izmed razbitin nemške vojaške ladje, ki se je pokazala zaradi nizkega vodostaja Donave v Srbiji. Foto: Reuters
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Donava je druga najdaljša evropska reka. Letos so v več državah, kot so Hrvaška, Madžarska in Romunija, izmerili najnižji vodostaj reke v več kot sto letih, kar povzroča težave tako pri plovbi in delovanju jedrskih elektrarn.
Oglas
V Srbiji pa je nizek vodostaj Donave znova razkril tudi več ladij, ki so med drugo svetovno vojno pripadale nemški črnomorski floti, a so jih nemške sile namerno potopile, ko so se proti koncu vojne med napredovanjem sovjetskih sil umikale iz Romunije, piše AP. Po zgodovinskih podatkih je bilo namreč septembra leta 1944 v bližini kraja Prahovo potopljenih kar okoli 200 nemških vojaških ladij, s čimer so nacistične sile skušale ustaviti sovjetsko napredovanje na Balkanu. A nemški načrt ni uspel, saj je nacistična Nemčija nekaj mesecev pozneje, maja leta 1945, kapitulirala.
Ladje ležijo na rečnem dnu že več kot 80 let. Foto: Reuters
V bližini Prahovega nizka Donava tako v teh dneh razkriva več kot 20 razbitin nemških ladij različnih velikosti iz druge svetovne vojne, kar je na obrežje reke privabilo veliko število radovednežev. Na nekaterih razbitinah je še vedno tudi orožje in eksploziv.
Srbska vlada si ob finančni podpori Evropske komisije že dolgo časa prizadeva ladje spraviti iz Donave. Nekatere so iz reke odstranili že pred desetletji, večina pa zaradi eksploziva, ki je ostal na krovu, še vedno leži na dnu Donave.
Razbitine nemških vojaških ladij so zadnjič iz reke pokukale pred dvema letoma.
Donava teče skozi deset držav, tudi v Srbiji pa v teh dneh veliko truda namenjajo temu, da bi zaradi nizkega vodostaja zagotovili nemoten promet po reki. A velike ladje na več delih reke ne morejo več pluti.
Foto: Reuters
Foto: Reuters
Foto: Reuters
Foto: Reuters
V Bolgariji našli kosti mladiča dlakavega mamuta
Ena izmed kosti, ki naj bi pripadala dlakavemu mamutu. Foto: Reuters
V izsušeni rečni strugi Donave v Bolgariji, v bližini mesta Ruse na severovzhodu države, pa so našli kosti mamuta. Kot je dejal vodja tamkajšnjega pokrajinskega zgodovinskega muzeja Nikolaj Nenov, kosti “zelo verjetno” pripadajo dlakavemu mamutu, ki je na tem območju živel v ledeni dobi.
Doslej so identificirali čeljustnico, dele oklov, del lopatice in stegnenico. Domnevajo, da je šlo za mladiča, temna barva kosti pa kaže na to, da je žival veliko časa preživela v močvirnatem okolju, je dodal Nenov.
Dlakavi mamuti so sobivali s prvimi ljudmi, ki so te rastlinojede živali, odporne proti mrazu, lovili za hrano, njihove okle in kosti pa uporabljali kot orodje. Dlakavi mamuti so izumrli pred približno 4000 leti.
Foto: Reuters
Foto: Reuters
Foto: Reuters
Foto: Reuters
Oglas