Tujcem, ki v Sloveniji največkrat opravljajo dela v zdravstvu, dolgotrajni oskrbi, gostinstvu in turizmu, namerava vlada zaostriti pogoje na področju učenja slovenskega jezika. Foto: BoBo

Tujcem, ki v Sloveniji največkrat opravljajo dela v zdravstvu, dolgotrajni oskrbi, gostinstvu in turizmu, namerava vlada zaostriti pogoje na področju učenja slovenskega jezika. Foto: BoBo



Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google

Za tujce, ki živijo in delajo v Sloveniji, je ključno znanje jezika, vendar vlada na tem področju napoveduje zaostritev pogojev za državljane tretjih držav. To je razvidno iz okvirnega načrta njenih dejavnosti za letos. Na ministrstvu za notranje zadeve namreč pripravljajo spremembe zakona o tujcih, ki predvidevajo, da tečaji slovenščine za državljane tretjih držav ne bi bili več brezplačni, po novem bi le sofinancirali 70 odstotkov cene programa. Med drugim naj bi ukinili tudi možnost brezplačnega enkratnega opravljanja preizkusov iz slovenskega jezika.

Oglas

Na notranjem ministrstvu za zdaj sicer odgovarjajo, da je o vsebini zakona o tujcih še prezgodaj govoriti, saj da spremembe še pripravljajo.

Država tujcem postavlja pogoj znanja slovenščine, zdaj pa učenje jezika otežuje

To bo otežilo vključevanje priseljencev v našo družbo, še posebej, če bodo morali sami doplačevati tečaje in izpite, opozarja izvršni direktor Slovenske filantropije Franci Zlatar. Ta ukrep zato po njegovem ni dober.

“Še posebej ker vemo, da že tako ali tako mnogi priseljenci delajo najnižje plačana dela, pogosto so tudi izkoriščani. Če želimo imeti priseljence, ki so dobro integrirani in tudi znajo jezik, kar je zelo pomembno – pogosto govorimo, da se morajo naučiti jezika, da je to tisti najpomembnejši del integracije –, v tem primeru to gotovo ni nek dober ukrep,” je bil jasen Zlatar.

Znanje slovenskega jezika je še posebej pomembno na delovnem mestu, poudarja Zlatar: “Ne moremo se tu slepiti, da bo pa to ukrep, ki bo mogoče zmanjšal prihod priseljencev. Saj vemo, da ne nazadnje jih že samo gospodarstvo potrebuje in seveda potrebuje take, ki imajo znanje, ki imajo tudi znanje slovenskega jezika.”

Miha Blažič iz Ambasade Rog ugotavlja, da je situacija absurdna: “Država si na vsak način prizadeva dobiti tuje delavce, po drugi strani jim postavlja pogoj znanja slovenskega jezika za to, da pridobivajo trajnejša dovoljenja. Noče pa poskrbeti za to, da bi jim bilo omogočeno, da se učijo jezika, da imajo na voljo dovolj tečajev. In zdaj, kaj je država naredila: to je še otežila.”

Oglas