Na prvi pogled se zdi razlika skoraj neverjetna – liter običajnega trajnega mleka v spletni trgovini hrvaškega Konzuma je občutno cenejši kot najcenejše mleko v slovenskem Mercatorju, ki je celo nekoliko nižje kvalitete. Zakaj, če sta Mercator in Konzum v isti lastniški skupini? Odgovore smo poiskali pri Mercatorju, ki trdi, da je vse skupaj naključje, ter predstavniku kmetijskega sektorja, ki opozarja, da je prava težava drugje – pri globoki krizi slovenskih pridelovalcev mleka.
V spletni trgovini Konzuma je bilo namreč dva dni nazaj mogoče kupiti liter trajnega mleka trgovske znamke K Plus po akcijski ceni, ki je bila v grobem 70 % nižja od cene primerljivega mleka v slovenskem Mercatorju. Ker sta Konzum in Mercator del iste skupine Fortenova, se je marsikdo vprašal, kako je mogoče, da istočasno nekje liter trgovske znamke stane 0,45 evra, le nekaj kilometrov čez mejo pa 0,79 evra.
Mercator: primerjava ni tako preprosta
V Mercatorju poudarjajo, da neposredna primerjava cen med državama ni povsem korektna. Kot pojasnjujejo, je treba upoštevati več dejavnikov: na Hrvaškem država še vedno regulira cene določenih osnovnih živil, DDV na mleko je nižji kot v Sloveniji, pomembne pa so tudi razlike v vsebnosti mlečne maščobe ter razmere na posameznem trgu, pravijo. Ob tem opozarjajo, da je bil izpostavljeni primer v Konzumu akcijska prodaja, zato po njihovih besedah ne drži trditev, da je mleko na Hrvaškem nasploh polovico ali celo 75 odstotkov cenejše kot v Sloveniji. Glede na to, da ima naše mleko za 0,79 evra nižji odstotek mlečne maščobe, ter da izdelek v hrvaškem Konzumu ni bil označen kot akcijski, verjetno navedbe držijo samo delno.
Že naslednji dan se je cena vrnila na 0,65 evra na liter, v zgodovini cen pa je navedeno, da je bila maja cena 0,79 evra na liter. Gre za mleko z 2,8 % mlečno maščobo, ki se pri nas redkeje prodaja – Slovenci običajno izbiramo mleko z 3,5 % mlečne maščobe, ki pri Mercatorjevi trgovski znamki stane 1,29 evra na liter. Ima pa Mercator v ponudbi tudi mleko z 2,8 % mlečne maščobe, torej enako Kozumovemu, po trenutni ceni 0,99 evra na liter. Je pa res, da pri nas ni v ponudbi enakega izdelka brez zamaška kot v Konzumu, kar delno utemelji nekaj centov razlike.
Cena mleka v Konzumovi trgovini na dan 4.8.2026. FOTO: zajem zaslona, Konzum
Slovensko mleko je dražje tudi zato, ker ga odkupujejo po višji ceni, trdi Mercator – kmetje nad izjavo šokirani
Mercator dodaja še en pomemben argument – večina mleka na njihovih policah je slovenskega izvora. Pri tem poudarjajo, da domače mleko odkupujejo po cenah, ki so višje od trenutnih tržnih razmer, saj želijo pomagati celotni dobavni verigi, od kmetov in zadrug, pa do mlekarn. Po njihovem mnenju kupci s tem dobijo kakovostno slovensko mleko, hkrati pa se ohranja domača prireja.
Na naše vprašanje se je zelo odkrito odzval tudi predsednik Govedorejske poslovne zadruge Franc Jagodič, ki pravi, da ga je vprašanje o mnenju glede cene mleka skoraj razjezilo. Kot poudarja, se slovenski mlečni sektor letos sooča z eno najhujših kriz v zadnjih letih.
»Mlečni sektor oziroma prireja mleka se letos sooča z eno najhujših kriz. Vi pa me kot predstavnika odkupovalca sprašujete, zakaj je mleko na polici hrvaške trgovine skoraj pol cenejše kot na polici slovenske trgovine. To je vprašanje za trgovce in mlekarne, ne za nas. Naše odkupne cene mleka so se v prvi polovici letošnjega leta znižale za skoraj 20 centov na liter oziroma približno 35 odstotkov. Trend se je maja sicer začasno obrnil navzgor, vendar se je že konec julija ponovno obrnil navzdol.«
Cena mleka v Mercatorjevi spletni trgovini, dne 6.8.2026. FOTO: zajem zaslona, Mercator
Ob tem stroški pridelave ostajajo zelo visoki.
»Kmetje se soočamo z izredno visokimi stroški energentov, goriva, gnojil, hkrati pa še s hudo vročino in sušo. Razmere so zaskrbljujoče, če ne kar katastrofalne.« Jagodič opozarja, da bi lahko ob nadaljevanju takšnih razmer Slovenija iz današnje približno 130-odstotne samooskrbe z mlekom padla celo na 60 do 70 odstotkov. To po njegovem ne bi pomenilo le težav za kmete, ampak tudi velike spremembe slovenske krajine. »Živinoreja je najpomembnejša panoga, ki skrbi za ohranjanje slovenske kulturne krajine. Če bodo kmetije propadale, bodo posledice bistveno širše od samega mleka.«
Slovensko mleko pogosto konča v Italiji
Čeprav je slovenska prireja mleka po njegovih besedah med konkurenčnejšimi v Evropi in imajo slovenski kmetje pogosto nižje odkupne cene od evropskega povprečja, velik del kakovostnega mleka prodajo v tujino, predvsem v Italijo. »Očitno imamo zelo neučinkovito in nekonkurenčno mlečnopredelovalno industrijo.« Ob tem se sprašuje tudi, kolikšen delež slovenskih mlečnih izdelkov sploh še ostaja na policah slovenskih trgovin.
Jagodič meni, da ima pomembno vlogo tudi vedenje kupcev. Po njegovem so trgovci slovenske potrošnike navadili, da je pri nakupu odločilna predvsem čim nižja cena, ne pa poreklo ali kakovost izdelka. Ob tem opozarja, da bi se morali potrošniki pri primerjavah vprašati tudi kakšna je kakovost posameznega mleka, kakšen je postopek UHT-obdelave, od kod mleko prihaja, ali gre za tržne viške, ter kakšen je rok uporabe izdelka. A žal se kriza pozna tudi na denarnicah kupcev, ki si na kvaliteto vse pogosteje ne morejo privoščiti gledati.