Prizor iz Teherana. Foto: EPA

Prizor iz Teherana. Foto: EPA

Tarče napadov je bilo ponoči med drugim tudi pet naftnih objektov v Teheranu in okolici, pri čemer so bili po navedbah lokalnih oblasti ubiti štirje ljudje. Po napadih je bila distribucija goriva v Teheranu začasno prekinjena.

Iranski Rdeči polmesec je opozoril, da so eksplozije naftnih objektov v zrak sprostile velike količine strupenih in drugih snovi, zato so iranske oblasti prebivalce pozvale, naj ostanejo v zaprtih prostorih, da se izognejo težavam z dihanjem in drugim posledicam za zdravje.

BBC navaja pričevanja ljudi iz različnih delov Irana o posledicah izraelskih napadov na naftne rafinerije v Teheranu. Moški v Karadžu na zahodu teheranske pokrajine je dejal, da se je po rdeči svetlobi, “ki je vse osvetlila”, pojavil “rdeč oblak”.

Mlajša ženska je dejala, da je mesto prekril dim. “Ne morem videti sonca. Grozen dim je.” Potem ko je bilo zadeto skladišče v Karadžu, je neki moški opisal “ogromno eksplozijo, gorelo je več ur”.

Ameriški minister za energijo Chris Wright je za CNN dejal, da so naftne objekte v Teheranu in okoli njega napadle izraelske sile. Po njegovih besedah ZDA nimajo namena napasti iranske energetske infrastrukture, vključno z naftnim in plinskim sektorjem.

Sirene v Izraelu

Iranska revolucionarna garda je sporočila, da je več raket izstrelila proti izraelskim mestom Tel Aviv in Berševa ter letalskemu oporišču v Jordaniji.

V večjem delu severnega, južnega in osrednjega Izraela so se oglasile sirene, ki opozarjajo na zračne napade, prebivalcem pa so oblasti odredile, naj se zatečejo v zaklonišča ali druge varne prostore.

Izraelski mediji poročajo, da je bilo iz Irana izstreljenih več raket, pri čemer naj bi večino raket zračna obramba prestregla.

Izrael je po lastnih navedbah ob 28. februarja, ko je skupaj z ZDA sprožil prve napade na Iran, doslej izvedel okoli 3400 napadov na islamsko republiko.

Prizori iz Teherana po ameriško-izraelskih napadih na naftne objekte:

Pezeškijan napovedal odgovore na napade

Iran bo prisiljen odgovoriti na vsak napad ali poskus invazije sosednjih držav, pa je opozoril iranski predsednik Masud Pezeškijan. “Če bodo sovražniki Irana poskušali uporabiti katero koli državo za napad ali invazijo na naše ozemlje, bomo prisiljeni odgovoriti na ta napad. Odgovori ne pomenijo, da imamo spore s to državo ali želimo škodovati njenim prebivalcem – odgovorili bi iz nujnosti,” je v danes predvajani izjavi na državni televiziji povedal Pezeškijan.


Teheran, ovit v oblak dima. Foto: Reuters

Teheran, ovit v oblak dima. Foto: Reuters

Iranski predsednik se je pred tem v soboto opravičil za napade na sosednje države. Kot je dejal, bo Iran takšne napade ustavil, če z ozemlja sosednjih držav ne bo napadov nanj. Iran namreč na ameriško-izraelske napade med drugim odgovarja tudi z napadi na ameriška oporišča in druge cilje v zalivskih državah.

Iranska revolucionarna garda je medtem danes sporočila, da se lahko Iran proti ZDA in Izraelu bojuje še najmanj šest mesecev.

“Oborožene sile Islamske republike Iran so sposobne nadaljevati vsaj šestmesečno intenzivno vojno s trenutnim tempom operacij,” je dejal predstavnik revolucionarne garde in trdil, da so doslej na območju napadle več kot 200 lokacij, povezanih z ZDA in Izraelom.

Aragči: Voditelja Irana bo izvolilo iransko ljudstvo, ne Trump

Potem ko je iranska skupščina strokovnjakov sprejela odločitev o kandidatu, ki bo nasledil vrhovnega voditelja ajatolo Alija Hameneja, ki je bil ubit v ameriško-izraelskih napadih na Iran, a njegovega imena za zdaj še niso razkrili, je iranski zunanji minister Abas Aragči dejal, da bo novega voditelja Irana izvolilo iransko ljudstvo, ne pa ameriški predsednik Donald Trump.

“Nikomur ne dovolimo, da se vmešava v naše notranje zadeve. Izvolitev novega voditelja je v rokah iranskega ljudstva,” je za ameriško televizijo NBC povedal Aragči. Dodal je, da bi se Trump moral “opravičiti ljudem v regiji in iranskemu ljudstvu za uboje in uničenje, ki so jih povzročili”.

“Američani so začeli to vojno proti nam, nas napadli, mi pa se branimo,” je nadaljeval in poudaril, da iranske rakete ne morejo doseči ozemlja ZDA. “Kar lahko storimo, so napadi na ameriška oporišča in ameriške objekte v naši bližini, ki so žal na ozemlju naših sosednjih držav,” je dodal.

Trump pa je danes sporočil, da naslednji iranski vrhovni voditelj ne bo dolgo vladal, če Teheran najprej ne bo dobil njegove odobritve. “Dobiti bo moral našo odobritev. Če ne bo dobil odobritve od nas, ne bo dolgo zdržal,” je za ameriško televizijo ABC News povedal Trump.


Iranci žalujejo za ajatolo Hamenejem. Foto: AP

Iranci žalujejo za ajatolo Hamenejem. Foto: AP

V Iranu dosegli soglasje o novem ajatoli?

In prav kdo bo naslednik ubitega ajatole, se v zadnjih dneh veliko ugiba. Kot poroča Al Džazira, naj bi se v Iranu zdaj le uskladili glede naslednika.

V videoposnetku, ki ga je na Telegramu objavila iranska tiskovna agencija Fars, je ajatola Mohamad Mahdi Mirbagheri, član iranske Skupščine izvedencev, dejal, da so bili “opravljeni veliki napori za odločitev glede vodstva” ter da je bilo doseženo “odločilno in soglasno mnenje”.

“Glasovanje za imenovanje voditelja je potekalo in voditelj je bil izbran,” je pozneje dejal član skupščine Ahmad Alamolhoda. Dodal je, da bo sekretariat organa ime objavil pozneje.


Pogled na hotel Ramada Plaza v Bejrutu po izraelskih napadih. Foto: Reuters

Pogled na hotel Ramada Plaza v Bejrutu po izraelskih napadih. Foto: Reuters

Tudi drugi člani skupščine so potrdili, da je bila sprejeta odločitev, eden od njih pa je namignil, da bo položaj prevzel Hamenejev sin Modžtaba Hamenej.

V ločenem intervjuju za Fars je še en član zbora, ajatola Džafari, izrazil upanje, da “bodo vsi Iranci kmalu zadovoljni”. “Zamuda pri izvolitvi tretjega voditelja je grenka in nezaželena za vse; ni pa alternative, zato v tem težkem času ne smemo gojiti slabih misli o svojih predstavnikih,” je dodal.

Izraelska vojska je že napovedala, da bo odstranila vsakega naslednika ajatole Hameneja.

Po iranski ustavi je 88-članski Zbor strokovnjakov pooblaščen, da izvoli vrhovnega voditelja države. Hamenej, ki je Iran vodil 37 let, je bil ubit 28. februarja v ameriško-izraelskem napadu na Teheran.

Izrael v Bejrutu zadel hotel

Hkrati Izrael nadaljuje napade na Bejrut. Izraelska vojska trdi, da so bili tarča napadov cilji, povezani z iransko revolucionarno gardo.

Libanonsko ministrstvo za zdravje je medtem sporočilo, da je bil v izraelskem napadu zadet hotel v Bejrutu, pri čemer so bili ubiti štirje ljudje, deset pa je bilo ranjenih.

Navedbe potrjujejo tudi fotografije Reutersa, ki prikazujejo poškodovano poslopje hotela Ramada Plaza.

Območje vzdolž sredozemske obale Bejruta je polno hotelov in ti so postali zatočišče razseljenih ljudi, ki so pred izraelskimi napadi iz drugih delov države pribežali v prestolnico.

Še najmanj 12 ljudi je bilo ubitih v večernih izraelskih napadih na jugu Libanona.

O izraelskih napadih so ponoči poročali tudi z juga države, kjer je bilo po navedbah tamkajšnjih medijev ubitih najmanj 12 ljudi. Za danes je izraelska vojska odredila nove evakuacije na tem območju, poroča BBC.


Kuwait City Tower v Kuvajtu v plamenih. Foto: Reuters

Kuwait City Tower v Kuvajtu v plamenih. Foto: Reuters

Libanonsko šiitsko gibanje Hezbolah pa je sporočilo, da so v jutranjih urah z raketami napadli Izrael, “kot odgovor na kriminalno izraelsko agresijo, ki je prizadela desetine libanonskih mest in krajev”. Gibanje prav tako trdi, so se njegovi borci spopadli z izraelskimi silami v bližini obmejnega mesta Ajtarun.

Izrael je v ponedeljek sprožil ofenzivo na Libanon po napadih Hezbolaha, ki je napade upravičil z maščevanjem za izraelsko-ameriške napade na Iran, v katerih je bil med drugim ubit vrhovni vodja ajatola Ali Hamenej.

V Libanonu ubitih že skoraj 400 ljudi, od tega 83 otrok

Libanonsko ministrstvo za zdravje je medtem sporočilo, da je Izrael od začetka ofenzive na Libanon ubil 394 ljudi, med njimi 83 otrok. Zaradi napadov izraelskih sil na cilje v Libanonu pa je bilo v državi do zdaj razseljenih že 517.000 ljudi.

V Bahrajnu trije ranjeni, v Kuvajtu gori Kuwait City Tower

Iz zalivskih držav pa tudi danes poročajo o novih iranskih napadih z brezpilotnimi letalniki in raketami, in sicer na cilje v Savdski Arabiji, Bahrajnu, Združenih arabskih emiratih in Kuvajtu.

V Bahrajnu so bili poškodovani trije ljudje potem, ko so ostanki sestreljene rakete padli na univerzitetno poslopje v Muharaku, tretjem največjem mestu v tej državi.

Z notranjega ministrstva so sporočili, da je eden od iranskih letalnikov poškodoval tudi obrat za razsoljevanje vode.

Medtem je v prestolnici Kuvajt v Kuvajtu požar zajel stolpnico Kuwait City Tower. Kot je sporočila kuvajtska vojska, so njihovi zračni obrambni sistemi prestregli več napadov z letalniki. Tarča napadov naj bi bili med drugim tudi rezervoarji za gorivo na tamkajšnjem mednarodnem letališču.

Savdska Arabija pa je sporočila, da je prestregla več letalnikov in preprečila napad z brezpilotnikom, ki je bil usmerjen v diplomatsko četrt v glavnem mestu Riad. Ostanki sestreljenega letalnika niso povzročili škode ali žrtev.

Oglas