Nasad oljk. Foto: Roberto Sicuro
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Ko se termometer ustavi pri 40 stopinjah Celzija, lahko to za številne vrtnine postane meja preživetja. Plodovi se ne razvijajo, cvetovi odpadajo, listi venejo. Ko vročina traja več dni, pridelka pogosto ne reši niti zalivanje, nam pove naša sogovornica in pokaže od vročine izčrpane rastline.
Oglas
“Zgoraj se zaradi vročine da mreže za senčenje, samo več kot toliko ne gre, to so velike njive, ne moreš celotne doline dati v mreže,” je povedala Kristina Zlatič s kmetije Zlatič.
Zato zaščitijo predvsem pridelke, za katere presodijo, da bodo ta vročinski val še lahko preživeli. Še bolj so ogrožene mlade rastline, namenjene jesenski in zimski pridelavi, denimo cikorija in zimske solate. Vročinski in sušni stres pa ne prizadeneta le vrtnin. Čutijo ga tudi oljke, simbol sredozemske odpornosti.
“Zmerni sušni stres res vpliva na boljšo kakovost oljčnega olja, ampak v letošnji sezoni je to preseglo vse meje,” je povedala Maja Podgornik, predstojnica Inštituta za oljkarstvo na ZRS-ju Koper.
“Naj povem, da so tisti najbolj zagreti oljkarji začeli namakati že maja, in v bistvu se je to izkazalo kot zelo dober ukrep,” je dodala.
Povedala je še, da je treba več pozornosti nameniti tudi kakovosti tal in organski snovi, ki pomaga zadrževati vodo. Vse pogostejša vroča in sušna poletja že spreminjajo način pridelave. Brez učinkovitejšega namakanja, boljšega zadrževanja vode v tleh in izbire odpornejših sort bo domači pridelek vse bolj negotov. Po začasnih podatkih statističnega urada je bila Slovenija lani z zelenjavo le 32-odstotno samooskrbna.
Suša ne prizanaša niti trpežnim oljkam
Oglas