Podjetju v ZDA grozi še več podobnih tožb. Foto: AP
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
To je največja razsodba proti podjetju na področju varnosti otrok do zdaj. Gre namreč le za dodatek k 375 milijonom dolarjev glob, ki jih je Meta v tem primeru že morala plačati, kar skupaj znaša 942 milijonov dolarjev.
Oglas
Sodnik Bryan Biedscheid je ob izreku razsodbe dejal, da je podjetje Meta “javna nadloga”, ki ima podobne posledice kot onesnaževanje zraka, zato mora plačati v sklad za zmanjševanje škode v prihodnosti. Meto je primerjal s tovarno, katere izdelka sta oglaševanje in vsebina, “psihološka škoda in spolno izkoriščanje otrok pa predstavljajo onesnaženje, ki ga je treba odpraviti”, poroča BBC.
Iz Mete, ki ima v lasti priljubljena družbena omrežja Instagram, Facebook, WhatsApp in Threads, so se na razsodbo odzvali z besedami, da se z odločitvijo sodnika ne strinjajo, napovedali so tudi pritožbo. “Močno si prizadevamo za varnost uporabnikov na naših platformah, glede izzivov pri prepoznavanju in odstranjevanju zlonamernih uporabnikov ter škodljivih vsebin pa smo bili zelo transparentni,” so zagotovili.
Odločitev v Novi Mehiki le začetek?
To je prvo končano sojenje v kakšni ameriški zvezni državi proti podjetju Meta zaradi vpliva njegovih omrežij na otroke. A podjetje je v ZDA tarča več tisoč tožb zaradi podobnih zadev. Na začetku leta je že izgubilo podobno tožbo tudi v Los Angelesu.
V prvi razsodbi, ki jo je porota v Novi Mehiki sprejela marca letos, so ugotovili, da je Meta v svojem poslovnem modelu ravnala “brez vesti” in pri tem nepravično izkoriščala ranljivost in neizkušenost otrok. Člani porote so ugotovili tudi, da je bilo več tisoč kršitev zakona o nepoštenih poslovnih praksah.
Tožbo je leta 2023 vložil generalni tožilec zvezne države Nova Mehika Raul Torrez. Ta je dejal, da je preiskava njegovega urada pokazala, da so omrežja podjetja Meta “idealna mesta za trgovanje z otroško pornografijo in nagovarjanje mladoletnikov k spolnim odnosom”.
Preiskavo so izvedli s pomočjo tajnih agentov, ki so se na lažnih računih izdajali za 14-letnike.
Tožba še navaja, da Meta ni obravnavala nevarnosti zasvojenosti z družbenimi omrežji. Meta sicer ne priznava njenega obstoja, a je njeno vodstvo na sojenju kljub vsemu priznalo “problematično rabo” omrežij.
Člani porote so pri odločitvi upoštevali tudi to, da Meta ni upoštevala prepovedi za uporabnike, mlajše od 13 let, vloge algoritmov pri ponujanju senzacionalističnih ali škodljivih vsebin in pogostost objav na družbenih omrežjih o samomorih med najstniki.
Oglas
