Nizek vodostaj Rena. Foto: EPA
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Po podatkih inštituta Roberta Kocha je v Nemčiji letošnje poletje zaradi hude vročine, ponekod je temperatura presegla 40 stopinj Celzija, umrlo približno 11.900 ljudi, poroča Guardian. V rekah in jezerih je utonilo 100 kopalcev, ki so iskali osvežitev, je za Radio Slovenija poročala Maja Derčar.
Oglas
Zaradi rekordno nizkih vodostajev rek se je močno zmanjšal obseg ladijskega prevoza ključnega blaga in surovin.
Vodostaj Rena se je spustil na zgodovinsko najnižjo vrednost, vsega 66 centimetrov. Ren je najpomembnejša plovna pot za prevoz zlasti surovin in polizdelkov iz severnih pristanišč do industrijskih središč na jugu države in naprej v Švico. Zato grozijo zastoji v dobavnih verigah. Jeklarska industrija je že prizadeta.
Ladje v notranji plovbi lahko prevažajo le še med tretjino in polovico običajnega tovora. Stroški prevoza na posameznih progah so se potrojili ali povečali za štirikrat.
Izpad prevoza po Renu bi bilo mogoče delno nadomestiti po tirih in cesti. Zato novi prometni minister Steffen Bilger napoveduje začasno odpravo prepovedi vožnje tovornjakov ob nedeljah in praznikih ter pospešitev vzdrževalnih del na plovnih poteh. Železnice bodo zagotovile dodatne zmogljivosti. Ekonomisti računajo, da bodo nizki vodostaji, tudi na Donavi in Labi, znižali gospodarsko rast med julijem in septembrom za od 0,1 do 0,2 odstotne točke.
Podnebni aktivisti zahtevajo konec uporabe fosilnih goriv in vladi očitajo nezadostno ukrepanje za zaščito pred ekstremno vročino.
V Nemčiji vročina povzročila veliko gospodarsko škodo
Vročinski rekordi v več državah srednje in vzhodne Evrope
Medtem padajo vročinski rekordi v državah srednje in vzhodne Evrope, na Slovaškem, v Avstriji in na Madžarskem. V četrtek je slovaška hidrometeorološka agencija sporočila, da so izmerili 42 stopinj Celzija v vasi Dolné Plachtince.
Na Poljskem pa so bile oblasti prisiljene zapreti elektrarne na premog Kozienice in Połaniec zaradi kritično nizkega vodostaja reke Vistula, kar je povzročilo pomanjkanje vode za hlajenje.
Paweł Pomian iz okoljevarstvene organizacije EKO-UNIA je dejal, da “elektrarne, ki spodbujajo podnebne spremembe, vse bolj postajajo njihove žrtve”. Po njegovih besedah bi morale biti ekstremne razmere, ki jih spodbuja uporaba fosilnih goriv, “budnica ne samo za Poljsko, ampak za celotno Evropo”. Pomian je pozval k hitrejšemu razvoju tehnologij za pridobivanje vetrne in sončne energije, ki zahtevajo najmanj vode za proizvodnjo elektrike.
Madžarski premier Peter Magyar pa je medtem napovedal ponovno obratovanje jedrske elektrarne Paks, ki so jo začasno zaprli. Gladina Donave je po njegovih besedah namreč že devet centimetrov nad najnižjo točko v nedeljo, v Avstriji pa pričakujejo padavine. Kljub temu so za zdaj še potrebne prostovoljne omejitve porabe elektrike.
Vročinski valovi so povzročili tudi razmere za gozdne požare. Po EU-ju, večinoma v Franciji in Španiji, je letos požgalo približno pol milijona hektarjev. Še 292.000 hektarjev jih je požgalo v Ukrajini.
Vroče, suhe in vetrovne vremenske razmere, ki otežujejo gašenje požarov, so v več državah veliko hujše za ta del leta kot do zdaj, tako v Avstriji kot na Češkem in Slovaškem, v Španiji in Franciji.
Oglas
