Slovenijo že nekaj dni pestijo izjemno visoke temperature. V Ljubljani so v četrtek zabeležili deveti zaporedni dan s temperaturo nad 35 °C, že v sredo ob osmem dnevu pa je bil podrt rekord iz avgusta 2013. Vročina ne popušča niti ponoči, saj o tropskih nočeh poročajo celo iz krajev nad 1000 metri nadmorske višine, kot je Rogla. Medtem ko so vsi z nestrpnostjo čakali petek, ko naj bi peklenski vročinski val končno popustil, pa na našem turističnem biseru živali še vedno opravljajo težko fizično delo.
Val jeznih komentarjev je sprožil zapis Društva za zaščito konj na socialnih omrežjih, ki je ostro obsodilo vožnje s kočijami po razbeljenem blejskem asfaltu. O tej polemiki smo sicer pri Slovenskih novicah pisali že v preteklosti.
»Naj vam vročina do konca zasmodi tisti grah pameti«
V Društvu za zaščito konj pri svojih besedah niso izbirali lepših izrazov, temveč so brez ovinkarjenja udarili po vseh odgovornih: »Bravo turisti, ki nimate svojih nog in se v tej vročini odločate izkoristiti konje. Bravo kočijaži, ki imate tako radi svoje konje, da z njimi drajsate turiste po Bledu v teh neznosnih temperaturah. In na koncu še, bravo Občina Bled, po eni strani najbolj bogata turistična občina, ki ne more kupiti tistih nekaj električnih kočij, a vendar tako zaostala kar se tiče empatije do živali in njihove dobrobiti. Vse naj vas bo sram in naj vam sonce in vročina do konca zasmodi tisti grah pameti, ki jo še imate.«
Objava je sprožila plaz odzivov. Številni komentatorji so se strinjali, da gre za nezaslišano izkoriščanje in da »požrtija nima meja«, pri čemer so prst uperili tako v občinske oblasti kot v turiste. Neki uporabnik je razočarano zapisal: »Sramota, sram vas naj bo, da se živali izkorišča, da si polnite žepe … sramota ste za Slovenijo,« drugi pa se je vprašal o delovanju nadzornih služb: »Tukaj bi moralo biti takojšnje posredovanje redarjev ali inšpekcije — ko boš pa vrgel pest semena golobu, bo pa plačilni nalog takoj.« O protislovju pri reševanju golobov smo sicer pisali pred kratkim.
Mnogi so poudarili, da bi morale biti v današnjem času vprege prepovedane ali nadomeščene s sodobnejšimi alternativami, kot so električni vlakci ali e-kočije, spet drugi pa so za nastalo situacijo obtožili neozaveščene obiskovalce: »Dokler bo povpraševanje, bo ponudba. Krivi so razvajeni turisti.«
Bralci pozivajo k ukrepanju: »Množično pišite odgovornim!«
Med odzivi na družbenih omrežjih se je izoblikovala tudi »iniciativa« javnosti, ki opozarja, da zgolj zgražanje v komentarjih ne bo prineslo sprememb. Številni uporabniki pozivajo k organiziranemu pritisku na pristojne institucije in občinske organe, ki imajo v rokah vzvode za sprejetje ustreznejše zakonodaje ali lokalnih odlokov.
»Mislim, da bi bilo potrebno množično pisati tistim, ki to dovoljujejo, da se vožnje ukinejo in se sprejme zakon, ki bo prepovedal izkoriščanje konj v takšne namene,« se glasi eden od predlogov.
Društvo: Nismo organ z močjo prepovedi, a živali si zaslužijo glas
Med komentarji so se pojavila tudi vprašanja, zakaj društvo preprosto ne ukrepa in prevozne dejavnosti ne prepove ter ali s takšnimi napadi sploh kaj dosežejo. V društvu so se zato odzvali z daljšim vsebinskim pojasnilom. Poudarili so, da niso prekrškovni organ in nimajo zakonskih pooblastil za prepoved uporabe živali, saj je to v izključni pristojnosti državnih inšpekcijskih služb. Občino Bled so, kot pravijo, že večkrat pozvali k uvedbi električnih kočij in jim celo pomagali poiskati ponudnike, a sluha za predloge ni bilo.
»Najbolj bogata turistična občina, ki ne more kupiti tistih nekaj električnih kočij, a vendar tako zaostala kar se tiče empatije do živali,« so ostri v društvu. Arhivska fotografija. FOTO: Jure Eržen/delo
Glede očitkov o poslovanju in oskrbi svojih živali so navedli konkretne številke iz javnih poročil: v prenovo zavetišča so vložili več kot 200.000 evrov lastnih in projektnih sredstev, leto 2025 pa so ob 160.700 evrih prihodkov (večinoma namenskih projektnih sredstev) in 192.000 evrih odhodkov zaključili celo s presežkom odhodkov v višini 32.176 evrov. »Besede o ljubezni do živali izgubijo svojo težo, če jim ne sledijo dejanja. Konj ne izbira, ali bo delal v ekstremni vročini in na razbeljenem asfaltu. To odločitev sprejme človek. In prav zato nosi človek tudi odgovornost,« so zaključili v društvu in dodali, da njihov namen ni sejanje sovraštva, temveč odpiranje razprave o zaščiti živali v ekstremnih vremenskih razmerah.
Celotno objavo društva si lahko preberete spodaj.