Čeprav je v zadnjih letih osvojil praktično vse največje dirke v kolesarstvu, Tadeju Pogačarju izzivov še ni zmanjkalo. Slovenski šampion je razkril svoje glavne želje za prihodnji dve sezoni. Na vrhu seznama ostaja Pariz–Roubaix, želi si novega naslova svetovnega prvaka, pogled pa je že usmeril tudi proti olimpijskim igram leta 2028 v Los Angelesu.
Ko Tadej Pogačar govori o prihodnosti, mu ni več treba naštevati množice dirk, ki bi jih nekoč rad osvojil. Večino največjih je že pospravil v svojo zbirko. Zato toliko bolj izstopajo tiste redke, pri katerih mu še ni uspelo priti na vrh.
Njegov pogled je še posebej usmerjen v eno dirko. “Veliki cilj ostaja Pariz–Roubaix,” je povedal v podkastu slovenskega nacionalnega radia Tour 202, ki so ga povzeli pri Domestique cycling.
Pariz–Roubaix ostaja velika želja
Slovenski šampion je na slovitem Severnem peklu v zadnjih dveh letih že pokazal, da ga ne zanima zgolj nastop. Leta 2025 je ob debiju kljub padcu približno 40 kilometrov pred ciljem končal na drugem mestu za Mathieujem van der Poelom.
Letos je šel še korak bližje. Na velodrom v Roubaixu je prišel skupaj z Woutom van Aertom, v sprintu pa je moral priznati premoč Belgijcu.
Če bi mu uspelo zmagati, bi Pogačar dopolnil zbirko vseh petih spomenikov. V elitni druščini kolesarjev, ki jim je uspelo osvojiti Milano–Sanremo, Dirko po Flandriji, Pariz–Roubaix, Liege–Bastogne–Liege in Dirko po Lombardiji, so Rik Van Looy, Eddy Merckx in Roger De Vlaeminck.
Letos je petič osvojil Tour de France.
Foto: Reuters
Prav eno od velikih praznih mest je Pogačar zapolnil letos, ko je po več poskusih vendarle našel zmagovito formulo za Milano–Sanremo.
“Še vedno se nisem povsem zavedel, da mi je uspelo zmagati Milano–Sanremo. Verjetno bom to dojel šele januarja ali februarja, ko mi ne bo treba vsak drugi dan hoditi trenirat na Cipresso in Poggio,” je dejal.
Slovenec je v preteklih zimah ogromno časa namenjal prav zaključku italijanskega spomenika. Cipresso in Poggio je prevozil neštetokrat ter iskal način, kako narediti razliko na dirki, na kateri je najboljše zelo težko streti. Zdaj tega bremena ni več.
Želi si še enega naslova svetovnega prvaka in etapno dirko
Pariz–Roubaix pa ni njegova edina želja za leto 2027. “Rad bi osvojil še en naslov svetovnega prvaka in še eno etapno dirko,” je razkril.
Pri etapni dirki ni povedal, katero ima v mislih, vendar pogled na njegov seznam zmag hitro pokaže najverjetneje edino možnost. Med največjimi enotedenskimi dirkami mu manjka še Dirka po Baskiji.
Pogačar je v preteklosti že govoril o želji, da bi osvojil vse največje enotedenske dirke, letos pa je svojo zbirko dopolnil z zmagama na Dirki po Romandiji in Dirki po Švici. Baskija bi tako lahko postala eden naslednjih kosov sestavljanke.
Želja je, da bi osvojil še kockasto klasiko Pariz-Roubaix
Foto: Bine Mekina/Pogi Chalenge
Posebna zgodba bo tudi svetovno prvenstvo 2027 v francoski Haute-Savoie. Trasa okoli Sallanchesa in Domancyja bo zahtevna, eden ključnih delov pa bo 2,5 kilometra dolg Côte de Domancy z 9,4-odstotnim povprečnim naklonom. Profil, ki je pravšnji prav za Pogačarja – podoben naklon in dolžino ima tudi klanec Možjanca na letošnjem evropskem prvenstvu v Sloveniji.
Pogled že proti Los Angelesu
Pogačarjevi načrti pa se ne končajo pri prihodnji sezoni. V mislih ima že leto 2028 in olimpijske igre v Los Angelesu. Olimpijsko zlato je ena od redkih velikih lovorik, ki je še nima.
“Olimpijske igre so seveda še ena dirka, na kateri bi rad zmagal. Na sporedu so le enkrat na štiri leta, zato bi moral program sestaviti natančno tako, da bi bil takrat v pravi formi,” je povedal.
“Rad bi zmagal na olimpijskih igrah.”
“Dirka pravzaprav ni v interesu moje ekipe. Ampak to so moje želje in mislim, da jih bo ekipa upoštevala,” je Pogi sporočil, da bo našel skupni jezik z vodilnimi v ekipi UAE Emirates.
Trasa, pisana na kožo Pogačarju?
Prvi obrisi olimpijske trase kažejo, da bi lahko bila zelo zahtevna. Govora je o približno 250 kilometrih in okoli pet tisoč višinskih metrih, cilj pa naj bi bil vzpon na observatorij Griffith – zaključek Pogačarju po godu.
Za Pogijem je izjemno uspešno leto 2026.
Foto: Guliverimage
Z olimpijskimi igrami ima sicer že nekaj zgodovine. V Tokiu leta 2021 je osvojil bronasto medaljo, tri leta pozneje pa ga v Parizu ni bilo. Po zahtevnem dvojčku Giro–Tour je kot uradni razlog navedel utrujenost, pozneje pa priznal, da je na njegovo odločitev vplivala tudi neuvrstitev njegove zaročenke Urške Žigart v slovensko olimpijsko reprezentanco.