V času, ko umetna inteligenca omogoča ustvarjanje vse bolj prepričljivih lažnih videoposnetkov, se v slovenskem javnem prostoru znova odpira vprašanje, kje je meja med resničnim posnetkom, prirejenim gradivom in namerno digitalno manipulacijo. Posebej občutljivi so primeri, pri katerih lahko spremenjeni posnetki vplivajo na ugled posameznika ali oblikujejo javno mnenje. V središču novega zapleta se je znašla nekdanja ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan, ki naj bi zaradi zmontiranega posnetka, ustvarjenega s pomočjo umetne inteligence oziroma drugih tehnik digitalne obdelave, ovadila Aleksandra Repića.
Po navedbah v povezavi s primerom naj bi bil sporni videoposnetek ustvarjen tako, da bi gledalcu prikazal dogajanje, ki se v resnici ni zgodilo, oziroma ustvaril napačen vtis o določenih izjavah in ravnanjih. V primeru, ki je sprožil odzive, naj bi bil v izvirni posnetek oddaje Tarča z dne 1. februarja 2024 sintetično dodan prizor, ki neresnično prikazuje, kako naj bi Aleksander Jevšek udaril Dominiko Švarc Pipan po obrazu. Tak dogodek se po navedbah v povezavi s primerom ni zgodil.
Aleksandar Repić na družbenem omrežju X objavil odziv
Na družbenem omrežju X je Aleksandar Repić ob tem zapisal: »Na vsake toliko dobim domov pošto, ki me nasmeje in opomni, kako ranljivi so tisti, ki so najbolj korumpirani.«
Končno besedo bodo imeli pristojni organi
Primer opozarja na nevarnosti digitalnih manipulacij in vse večji vpliv umetne inteligence pri ustvarjanju zavajajočih vsebin. Posnetki, objavljeni na spletu, se lahko v zelo kratkem času razširijo in vplivajo na javno mnenje, še preden je mogoče preveriti njihovo pristnost. Posebej občutljivi so primeri, ki vključujejo javne osebnosti, saj lahko že en sam digitalno prirejen posnetek povzroči resno škodo njihovemu ugledu. Dominika Švarc Pipan je že ob prejšnjih objavah podobnih vsebin opozarjala na nedovoljeno snemanje in manipulacijo posnetkov ter napovedala pravne ukrepe. Primer bo zdaj predmet pristojnih postopkov, v katerih se bo ugotavljalo okoliščine nastanka, objave in širjenja spornega posnetka ter morebitna odgovornost vpletenih.
Tudi Rok Snežič policiji podal prijavo
Rok Snežič FOTO: Roman Šipić
Po poročanju Dela je davčni svetovalec in lobist z licenco KPK Rok Snežič policiji podal prijavo zoper nekdanjega predsednika vlade Roberta Goloba, ker meni, da je kot takratni predsednik vlade z odločitvama o prepovedi vstopa nekdanjemu predsedniku Republike Srbske Miloradu Dodiku in izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju zlorabil uradni položaj oziroma uradne pravice. Snežič je naznanilo poslal na Generalno policijsko upravo. Po njegovem mnenju je Golob brez ustrezne pravne podlage sprejel politično motivirani odločitvi, s katerima naj bi obema politikoma omejil pravico do vstopa v Slovenijo.
V prijavi je navedel, da naj bi Golob kaznivo dejanje storil 11. septembra lani pri odločitvi o prepovedi vstopa Miloradu Dodiku ter 25. septembra lani pri odločitvi o prepovedi vstopa Benjaminu Netanjahuju. Za očitano kaznivo dejanje je predvidena kazen do pet let zapora. Snežič trdi, da sta bili odločitvi usmerjeni proti osebama, ki ju opisuje kot borca proti islamskemu fundamentalizmu, ter ocenjuje, da je Golob s tem škodoval ugledu Slovenije in gospodarstvu. Ob tem je poudaril, da naj bi Netanjahu in Dodik Sloveniji vedno izkazovala podporo, prepovedi vstopa pa naj bi po njegovem mnenju povzročili tudi gospodarsko škodo, med drugim zaradi domnevnega zmanjšanja poslovnega sodelovanja z izraelskimi in srbskimi partnerji.
Snežič, ki je po davčnih sporih s Slovenijo del poslovnih aktivnosti preselil v Bosno in Hercegovino, predvsem v Republiko Srbsko, je znan tudi kot nekdanji sojetnik predsednika SDS Janeza Janše. Njegove navedbe v prijavi predstavljajo njegove očitke, o njihovi utemeljenosti in morebitni kazenski odgovornosti pa bodo odločali pristojni organi.