V podzemnih rovih Kranja je ob stalni fotografski razstavi obiskovalcem na voljo tudi Info center SOS proteus, ki prikazuje življenje človeške ribice. Foto: Tanja Mojzer
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Ko pogovor nanese na človeško ribico, takoj pomislimo na Postojnsko jamo, pa vendar človeška ribica živi tudi v naravni jami Tular (v bližini podzemnih rovov) v konglomeratu reke Save pod Stražiščem v Kranju, ki je poleg laboratorija v Moulisu v Franciji edini prostor na svetu, kjer se človeške ribice uspešno razmnožujejo zunaj naravnega okolja. Ta jamski laboratorij deluje od leta 1960, ko je vanj speleobiolog in morski biolog Marko Aljančič naselil kolonijo človeške ribice. Od leta 2002 pa v njem raziskujejo tudi majhno kolonijo črne človeške ribice, ki je izjemno redka podvrsta človeške ribice in je v Sloveniji v naravnem habitatu pri izviru Jelševnik v občini Črnomelj.
Oglas
Raziskovalci laboratorija želijo približati življenje človeške ribice tudi širši javnosti, zato je od konca leta 2022 v podzemnih rovih v Kranju tudi Info center SOS proteus. Glavni namen centra je izobraževanje in ozaveščanje o pomenu ohranjanja človeške ribice in virov podzemne vode, od koder v Sloveniji načrpamo 99 odstotkov pitne vode. Vsa sredstva od vstopnine gredo v celoti za raziskovalne namene Zavoda Jamski laboratorij Tular.
Gregor Aljančič, jamski biolog, je svojo strokovno-raziskovalno pot posvetil človeški ribici. Pred njim sta jo raziskovala tudi njegova starša, oba biologa. Foto: Tanja Mojzer
Akvarij s človeško ribico v podzemnih rovih v Kranju
Ker v podzemnih rovih v Kranju, ki so jih med drugo svetovno vojno uporabljali kot mestno zaklonišče, razmere omogočajo obiskovalcem ogled akvarija s človeško ribico (stalna temperatura okoli 10 stopinj Celzija, tema in primerna vlažnost), so ga tja tudi postavili in danes je to pomembna pridobitev na področju izobraževanja in turizma v Kranju. Ogled je voden zelo strokovno, a hkrati razumljivo, predvsem šolarji lahko človeško ribico bolje spoznajo in o njej izvedo marsikatero podrobnost. Kot je povedal Gregor Aljančič, sin Marka Aljančiča, ki je ustanovitelj laboratorija Tular, Gregor pa ga danes vodi, je družina Aljančič svoje življenje posvetila raziskovanju človeške ribice, saj je tudi Gregorjeva mama biologinja. “Kar je za jamski laboratorij Tular še posebej pomembno, je to, da živali preučujemo le z opazovanjem, na način, ki jih ne vznemirja ali poškoduje. Samo z opazovanjem iščemo odgovore na vprašanja o življenju človeške ribice. Torej, kako lovijo svoj plen, kako med seboj komunicirajo, kako zaznavajo okolico, pa tudi, kako se upirajo poplavam ter kakšna je njihova usoda, ko jih odplakne na površje. Tem seveda pomagamo, kolikor lahko, in jih vrnemo v jamsko reko. Opazovanje je izvedeno s potopi, ki so zelo zahtevni,” razloži jamski biolog Gregor Aljančič.
Življenje človeške ribice je v rovih pod Kranjem prikazano z videoposnetki, kar je še posebej zanimivo za šolarje. Foto: Tanja Mojzer
Ste vedeli, da človeška ribica odloži jajčeca le na vsakih nekaj let?
Življenje človeške ribice je precej skrivnostno, saj živi v skritih kotičkih jamskih rek v temi in spada med ogrožene živalske vrste. V Sloveniji jo sicer kot obiskovalci lahko vidimo le na dveh “za obiskovalce prirejenih” lokacijah – v Postojnski jami in v akvariju v podzemnih rovih v Kranju. Sicer pa je njeno povsem naravno okolje skrito človeškim očem, zato je opazovanje zelo težavno. “Potopi, s pomočjo katerih opazujemo in raziskujemo človeško ribico, so zelo težavni, saj so lokacije, kjer se gibljejo, zelo težko dostopne. Kljub temu smo v dolgoročnem opazovanju ugotovili, da samica odloži od 20 do 70 jajčec, pa to seveda ni vsako leto. Predvsem je težava v pomanjkanju hrane, čeprav je ne potrebuje veliko in lahko brez hrane preživi celo nekaj let. Jajčeca nato samica lepi na spodnjo stran kamnov ali skal. Ko se mladiči izležejo, so veliki okrog dva centimetra in že prosto plavajo,” ob videopredstavitvi razlaga Aljančič.
Zanjo je značilna tudi dolga življenjska doba, lahko tudi sto let in več, kar pripisujejo predvsem odmaknjenemu okolju brez sovražnikov in počasnemu metabolizmu. “Ker nima razvitih oči oziroma jih kmalu po rojstvu preraste koža, spada človeška ribica med bitja, ki daleč najbolje slišijo in vohajo od vseh bitij na planetu Zemlja. V jami pod Stražiščem smo na primer opazovali, kako je zavohala rakca, ki je bil precej daleč stran, gotovo več kot deset metrov,” se Gregor Aljančič spominja enega od potopov.
V Rovih pod starim Kranjem si lahko ogledate stalno razstavo o zgodovini kranjskega podzemlja, ki podrobno predstavlja graditelja, inženirja Josipa Slavca in Josipa Dedka. Na voljo je tudi stalna razstava mineralov in fosilov ter rekonstrukcija zaklonišča iz 2. svetovne vojne, kjer lahko doživite simulacijo letalskega napada. Rovi pod starim Kranjem so ob odprtju prejeli tudi priznanje za ustvarjalne in inovativne dosežke v slovenskem turizmu – srebrnega Sejalca. Foto: Tanja Mojzer
Kranj je sicer mesto trajnostnega turizma
Na letošnjem dnevu slovenskega turizma je Kranj pridobil kar štiri znake Slovenia Green; in sicer Slovenia Green Destination Platinum, Slovenia Green za Rove pod starim Kranjem, Slovenia Green za Kongresni center Brdo in Slovenia Green za Hotel Actum. Kranj se tako uvršča med pet najbolj trajnostno ozaveščenih turističnih mest v Sloveniji. Evropska komisija pa ga je zaradi vzornega trajnostnega turističnega ravnanja leta 2023 razglasila za Evropsko destinacijo odličnosti.
10 trajnostnih znamenitosti Kranja
– KRsKolesom, sistem souporabe navadnih in električnih koles v občini. Na pobudo Kranja se devet gorenjskih občin povezuje v mrežo Gorenjska.bike, kar pomeni, da si kolo lahko izposodite v eni občini, vrnete pa ga v drugi.
– Rovi pod starim Kranjem so postali dobitnik trajnostnega okoljevarstvenega znaka Zeleni ključ, ki potrjuje prizadevanja za razvoj odgovornega turizma in trajnostnega ravnanja z okoljem.
– V rovih pod mestnim jedrom deluje Info center SOS proteus, v katerem obiskovalce sprejemajo raziskovalci Jamskega laboratorija Tular, ki se s preučevanjem in varstvom človeških ribic ukvarja že več kot 60 let. Kot izstopajoč trajnostni produkt se je center uvrstil med Green Destinations Top 100 Stories 2023. V letu 2023 pa je prejel še nagrado turistična prizma za novo kakovost v turizmu.
– Evropska komisija je Kranj uvrstila v misijo 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest.
– V Kranju deluje Zelena ekipa, ki jo sestavlja 26 predstavnikov različnih ustanov z namenom razvoja trajnostnega turizma.
– Poleti vsak petek sredi mesta poteka družabno-kulinarični dogodek Kr’petek je!, na katerem iz domačih in sezonskih sestavin ustvarjajo različni slovenski gostinci.
– Kranjska voda iz pipe je prejela certifikat odličnosti, ki ga podeljuje Bled Water Festival. V Kranju je postavljenih 19 pitnikov, kjer je točenje kakovostne vode brezplačno.
– Za ljubitelje vrtenja pedalov je na voljo Kranjska kolesarska roža, cvet kolesarskih poti do bližnjih mest (tudi Ljubljane in Bleda).
– Park slovenske himne je zelena pridobitev v mestu, ki povezuje trajnost (naravo) s kulturno dediščino. Leta 2024 se je v Mestni občini Kranj odprl tudi največji park v mestu – Bleiweisov park, ki poleg ozelenitve in zasaditve dreves ponuja tudi pešpoti, kolesarsko povezavo, površine za oddih s klopmi, dva pitnika, več otroških igral, vadbene rekvizite, koše za odpadke in označevalne table.
– Zeleni kanjon reke Kokre, ki poteka skozi središče mesta, je drugi največji mestni kanjon v Evropi.
Oglas