Na fotografiji navadni gož. Foto: Herpetološko društvo/Timotej Martini
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
V zadnjem času je bilo v hribih in gorah kar nekaj primerov ugrizov kač. Po podatkih UKC-ja Ljubljana so jih letos obravnavali devet. Toliko jih sicer po navadi obravnavajo v vsem letu.
Oglas
V Herpetološkem društvu so za MMC RTV Slovenija pojasnili, da več ugrizov kač ne pomeni večjega števila kač. “Večje število ugrizov je lahko posledica večje dejavnosti ljudi v naravnem okolju in manjše previdnosti,” so pojasnili.
Ob tem v Herpetološkem društvu pojasnjujejo, da so plazilci – še posebej kače – zelo ogroženi povsod po Evropi in da njihovo število po zadnjih podatkih še vedno upada.
Sorodna novica
Pri Blejski koči dva planinca ugriznili kači
Na aktivnost kač sicer močno vpliva vreme. “Najdejavnejše so ob jasnem toplem vremenu brez vetra. To v času vročinskega vala običajno pomeni v zgodnjih jutranjih urah, saj se pred žgočim soncem umaknejo,” so ponazorili v društvu in dodali, da so kače ektotermni organizmi. “Včasih so jim rekli hladnokrvni, kar pa ne pomeni, da je njihova telesna temperatura nujno nizka, temveč jo uravnavajo s temperaturo okolja. Če jim je hladno, se ogrejejo na soncu, ko dosežejo ustrezno temperaturo ali je zunaj prevroče, pa se umaknejo v svoja skrivališča,” so še pojasnili.
Poudarili so še, da temperatura ne vpliva enako na vse vrste naših kač. “Modras na primer potrebuje višje temperature kakor navadni gad, zato tudi prebiva v nižjih nadmorskih legah, medtem ko navadnega gada srečamo predvsem v visokogorju.”
Kače same ne napadajo ljudi, kaj vodi k večjemu številu ugrizov?
V društvu sklepajo, da bi bilo povečano število ljudi v gorah lahko del razloga tudi za večje število ugrizov. “Čeprav strupenjače lahko srečamo tudi zunaj gora, so tam številčnejše. Ob povečanem obisku gora pa se poveča tudi število srečanj z njimi,” so pojasnili.
Ob tem v društvu poudarjajo, da kače same ne napadejo ljudi in se jim, če se le lahko, umaknejo. “Ugrizi so posledica tega, da kačo ljudje presenetijo, bodisi pohodijo ali se je dotaknejo, zato se kača brani z ugrizom. Strup je za kačo življenjsko pomembno sredstvo, ki ga uporablja za lov in zato z njim varčujejo. Velike živali, domače ljubljenčke ali ljudi, ki jim ne predstavljajo plena, ugriznejo le v skrajnem primeru, ko se ne morejo umakniti,” zatrjujejo.
Modras. Foto: Herpetološko društvo/Nian Jurak
V Sloveniji živijo tri vrste strupenih kač
V Sloveniji živi 11 vrst kač in vse so zakonsko zavarovane, od tega tri vrste strupenih kač. Vse so iz družine gadov (Viparidae). “Najpogostejša in najbolj razširjena vrsta je modras Vipera ammodytes, ki je razširjen po celotni Sloveniji in ga lahko srečamo tudi v nižinah. Po razširjenosti mu sledi navadni gad Vipera berus, ki je v večini Slovenije omejen le na visokogorje. Tretja vrsta, ki jo lahko srečamo v Sloveniji, pa je laški gad Vipera aspis. Kot pove že ime, ga najdemo v Italiji (in nekaterih sosednjih državah), v Sloveniji pa doseže skrajni vzhodni rob razširjenosti, zato ga lahko srečamo le zahodno od reke Soče na meji z Italijo,” so pojasnili v društvu.
Kače je prepovedano vznemirjati, loviti, zadrževati v ujetništvu, ubijati, prav tako pa ne smemo uničevati njihovih življenjskih prostorov.
Kako ravnamo ob srečanju s kačo?
Kadar v naravi srečamo kačo, se ji mirno umaknemo. “Če je kača recimo na pohodniški poti, jo na varni razdalji obidemo. Če se kači ne bomo preveč približali, nas ne bo napadla,” so pojasnili v društvu.
Po njihovih besedah se kača ob srečanju s človekom skuša umakniti v svoje skrivališče. “Če se nam začne približevati, to ni zato, ker bi nas hotela napasti, ampak morda stojimo med njo in njenim zatočiščem. Kači se takrat umaknemo, da se lahko varno umakne,” so še poudarili.
V primeru ugriza pa so v društvu pojasnili, da najprej zagotovimo svojo varnost in se umaknemo stran od kače, nato pokličemo 112. “Če je mogoče, kačo z varne razdalje fotografiramo. Rano razkužimo, strupa ne izsesavamo ali izžigamo. Odstranimo nakit (prstane, zapestnice), da nam ta ne onemogoča pretoka krvi, če mesto ugriza oteče. Mirujemo in sledimo navodilom reševalcev,” so še pojasnili v društvu.
Medtem v UKC-ju Ljubljana poudarjajo, da uda ne podvezujemo.
In kot zanimivost še jezikovni opomnik: kače ne pičijo, saj nimajo žela. Kače ugriznejo in ob tem izbrizgajo strup iz za to posebej prilagojenih zob strupnikov. Izraz, da kača piči, je napačen.
Kača nas ne bo nikoli ugriznila brez razloga
Oglas