Preplah v ZDA: Putin bi lahko napadel Nato, znane tudi tarče

V primeru Putinove odločitve za zaostritev razmer bi lahko bile najverjetnejše tarče baltske države ali Poljska. Foto: AP

Preplah v ZDA: Putin bi lahko napadel Nato, znane tudi tarče

Ameriške obveščevalne službe ocenjujejo, da bi ruski predsednik Vladimir Putin v prihodnjih letih lahko preizkusiti odločnost Nata z omejenim napadom na eno od članic zavezništva, poročata CNN in Wall Street Journal.

08. 08. 2026, 19.14

tj

Ocene vključujejo več možnih scenarijev ruske zaostritve razmer, od kibernetskega napada in hibridnih operacij do manjšega vojaškega vdora, s katerim bi Moskva preizkusila enotnost Nata in pripravljenost članic na uveljavitev 5. člena o kolektivni obrambi.

Po ocenah ZDA ostaja verjetnost neposrednega vojaškega posredovanja majhna, vendar bi se sčasoma lahko povečala. Eden od virov, seznanjenih s temi ocenami, je za CNN dejal, da bi bile v primeru Putinove odločitvi za zaostritev razmer najverjetnejše tarče baltske države ali Poljska.

Washington je svojo oceno letos spremenil

ZDA so pred tem ocenjevale, da Putin med trajanjem vojne v Ukrajini ne bo namerno izzval članice zveze Nato. Po poročanju časnika Wall Street Journal pa se je ta ocena v začetku letošnjega leta spremenila.

Ameriški in evropski predstavniki se bojijo, da bi Putin lahko zaostril konflikt z zvezo Nato, če ne bi našel izhoda iz vojne v Ukrajini, ki bi ga lahko predstavil kot uspeh. Ameriške obveščevalne ocene predvidevajo možnost določene ruske akcije v obdobju od letošnje jeseni do leta 2029.

Cilj takšne poteze ne bi bil nujno sprožitev obsežne vojne z Natom, temveč ustvarjanje razmer, v katerih bi se morale članice zavezništva odločiti, ali rusko dejanje pomeni napad, ki zahteva kolektiven odziv.

5. člen pogodbe zveze Nato določa, da se napad na eno članico šteje za napad na vse, vendar pa je lahko odziv na kibernetske, sabotažne in druge hibridne operacije precej manj jasen.

“Pripravljeni smo braniti članice”

V zvezi Nato niso komentirali obveščevalnih ocen ZDA. “Vedno preučujemo različne scenarije in se nanje pripravljamo. Nato spremlja razmere in smo pripravljeni na odvračanje ter obrambo, kadar je to potrebno, kar tudi nenehno dokazujemo,” je dejal tiskovni predstavnik Nata Martin O’Donnell.

V zadnjih letih so močno okrepili obrambo svojega vzhodnega krila; zavezništvo navaja, da so ruske kršitve zračnega prostora, kibernetski napadi in sabotaže vse pogostejši. Septembra lani je zato sprožil operacijo Eastern Guard (Vzhodna straža), z namenom krepitve nadzora in obrambe celotnega vzhodnega krila.

V Nemčiji našli brezpilotni letalnik z razstrelivom

Nove ocene so bile objavljene po vrsti incidentov, ki so dodatno zaskrbeli zahodne varnostne službe.

Ameriške oblasti ocenjujejo, da je brezpilotni letalnik z vojaškim razstrelivom, ki so ga ta teden našli na letališču Leipzig/Halle v Nemčiji, povezan z ruskimi obveščevalnimi službami. Nemške oblasti incidenta doslej niso javno pripisale Rusiji.

“Opazovanja in grožnje z droni, vključno s tistimi v hibridnem kontekstu, so znani že iz preteklosti. Dejstvo, da se na letališču nahaja z razstrelivom opremljen dron, pa predstavlja nov scenarij grožnje,” je dejal nemški notranji minister Alexander Dobrindt.

Hkrati se ZDA soočajo s pomanjkanjem zalog orožja. Pojavljajo se skrbi glede morebitne ruske zaostritve razmer, saj visoki ameriški vojaški predstavniki opozarjajo na obremenjenost ključnih zalog streliva, do katere je prišlo zaradi pomoči Ukrajini in porabe velikih količin orožja v konfliktu z Iranom. Pentagon sicer zavrača trditve, da ZDA nimajo dovolj streliva za izvajanje svojih vojaških nalog.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da ZDA razpolagajo z ogromnimi zalogami določenih vrst streliva in da obrambna podjetja povečujejo proizvodne zmogljivosti.

Stanje zalog vpliva na načrtovanje ameriških poveljnikov glede morebitnih prihodnjih konfliktov, vključno z možnostjo ruske zaostritve razmer v odnosu do zveze Nato in morebitne vojne s Kitajsko na območju Pacifika.

Število civilnih žrtev ruskih napadov narašča

Hkrati narašča število civilnih žrtev ruskih napadov na Ukrajino. Združeni narodi poročajo, da so rakete dolgega dosega in brezpilotni letalniki postali glavni vzrok za civilne žrtve; med decembrom 2025 in koncem maja letos je bilo skupno število ubitih in ranjenih civilistov za 40 odstotkov višje kot v enakem obdobju prejšnjega leta.

Ameriška diplomatska prizadevanja za končanje vojne med Rusijo in Ukrajino še niso privedla do dogovora. Zahodne sankcije so vplivale na rusko gospodarstvo, vendar niso ustavile ruskih napadov na Ukrajino.