»Stopili smo v garažo, kjer hranim najbolj popularni avto znamke Cadillac, letnik 1959. To ni navaden avto, ampak eden najbolj prepoznavnih cadillacov sploh. Takšne so vozile številne hollywoodske zvezde in znane osebnosti, tudi Marilyn Monroe, Elvis Presley, John Wayne in predsednik John Kennedy,« nas v Litiji prijazno pozdravi Jani Sirk, velik zaljubljenec v ameriška vozila in motorje.
Njegov cadillac ni navaden avto, v sebi ima nekaj vesoljskega. Avto je z lučmi, oblikovanimi kot rakete, napovedoval drznost in tehnološko samozavest, ki jo je leto pozneje poosebil ameriški vesoljski program Apollo. Izdelovali so ga le eno leto v tej znameniti obliki; že leta 1960 je bila oblika precej bolj zadržana, nam navrže. Cadillac je ameriška prestižna avtomobilska znamka pod okriljem koncerna General Motors.
Janiju so cadillaci zakon že 23 let, zdajšnji model ima že devet let, prej je 14 let loščil in vozil model letnik 1967. »Ameriški avtomobili so nekaj posebnega. Poleg cadillaca imam tudi harley-davidson, motor, ki sem ga kupil leta 1999 v Ljubljani pri gospodu Niku Miheliču. Drugače sem tudi velik ljubitelj mercedesa. Mercedes je zame za vsak dan. Če se ne bi usmeril v ameriške oldtajmerje, bi najbrž zbiral stare mercedese. Ampak ameriški avtomobili so mi bili veliko bolj všeč, ker so večji, bolj luksuzni in bolj posebni,« razloži, kako se je zaljubil v ameriške ladje.
Navdušen je nad Ameriko.
»Tak avto moraš iskati vztrajno, vsak dan moraš biti na internetu, če želiš najti pravega,« pojasni, kako je njegov jekleni konjič našel pot v Litijo. »Prvič sem ga videl v Emmerichu, blizu nizozemske meje, v velikem salonu. Takoj sem se zaljubil vanj, vendar ga takrat še nisem kupil. Pozneje sem ga iskal in ga našel na spletni strani mobile.de. Vmes sem imel že kupljeno vozovnico za London, ker sem šel v Anglijo gledat drugega cadillaca. Ko sem se vrnil domov, sem bil še vedno v stiku s prodajalcem v Nemčiji. Poklical sem ga, bil sem prvi, takoj sem ga rezerviral.«
320 konj
Ko ga je pripeljal domov, se je lotil prenove. »Motorni prostor ni bil tako lep, kot je zdaj. Ko zdaj odprem pokrov, je motor videti kot nov. Veliko dela je bilo: očistiti hladilnike, nekatere dele peskati in barvati. Motorni prostor je danes urejen do podrobnosti. Zamenjal sem tudi gume in uredil različne tehnične stvari.« Jani seveda ni pozabil na detajle, vključno s 16-colskimi gumami z belim robom. »To je zelo pomembno za ta letnik in ta stil avtomobila. Bel rob mora biti širok, ker je tako avto videti originalno in pravilno za svoje obdobje. Gume sem kupil na Finskem,« nam zaupa.
Letnik 59 (levo) in letnik 55
Avto je narejen iz kakovostne pločevine, ki je precej debelejša kot pri današnjih avtomobilih. Odbijači so debeli približno štiri milimetre, krom je še originalen. »Poganja ga 6,4-litrski oziroma V8 motor. To so motorji, ki zelo lepo pojejo. Ima osem cilindrov in 320 konjskih moči. Vožnja z njim je čudovita, zelo lepo se pelje. Avto je dolg, težak in zelo udoben. Dolg je 5,95 metra in težak 2450 kilogramov. Vsak, ki se pelje zraven, pravi, da je občutek neverjeten. To ni avto za dirkanje, ampak za uživanje v vožnji. Ima avtomatski menjalnik, spredaj in zadaj je prostor za po tri osebe. Za tisti čas je imel veliko opreme. Ima servo volan, servo zavore in bencinski filter. Tudi klimatsko napravo ima, skratka – čudovito delo. Poraba znaša od 15 do 18 litrov na 100 kilometrov, če je motor dobro nastavljen, to slednje vedno rad poudarim.« Doseže do 180 kilometrov na uro.
Okoli 60 tisočakov
Tudi notranjost je dodelana. Armatura je lepo urejena, ima opozorilne lučke, celo za odprt prtljažnik. Vsa okna so na elektriko, celo mala trikotna. To je nekaj, česar pri evropskih avtomobilih iz tistega časa skoraj ni bilo videti. Tudi sedeži so na elektriko. Ko se spustijo vsa okna, ni vmesnega stebra, zato je avto videti še bolj eleganten in odprt. Vrata se zapirajo zelo mehko in natančno.
Luči v obliki raket
»Za tak avto moraš imeti srce in dušo. Treba ga je negovati, čistiti, polirati in paziti, da se nikjer ne pojavi rja. Krom mora biti lep, lak mora sijati. Dela je veliko, ampak če imaš tak avto rad, ti to ni težko. Pozimi z njim ne grem na cesto, ker je na njih sol. Vozim ga od pomladi do jeseni, včasih pa tudi decembra, če je zima suha in primerna. Namenoma ne grem z njim v dež.«
Cadillac je Janija osrečil, ima pa tudi cadillac blazno srečno, da ga je v roke dobil prav Jani, strojnik težke gradbene mehanizacije. »Če se na laku pojavi kakšna umazanija, jo takoj nežno odstranim. Pazim, da se ljudje ne naslanjajo nanj. Nekateri napisi oziroma oznake so narejeni na magnetni foliji, da ne poškodujejo laka. Avto je predragocen, da bi ga puščal brez skrbi.« Jani potrdi, da tako urejenega cadillaca letnik 1959 v Sloveniji ni. Na okoli 60.000 evrov je ocenjen. Toda, poudari sogovornik Jani Sirk: »Ni denarja na svetu, da bi dal ta avto od hiše!«
Luči v obliki raket
Spredaj trije, zadaj trije!
Ameriške sanje: Elvis in cadillac
Jani Litija