Stanovanjska kriza po Evropi nima enega samega obraza. Podobni statistični rezultati lahko odsevajo zelo različne razmere.
Galerija
V Sloveniji so mladi gospodinjstvo svojih staršev zapustili pri 29,1 leta, povprečje EU pa je znašalo 26,5 leta. FOTO: Blaž Samec/Delo
Stanovanjski stroški so leta 2025 močno obremenjevali milijone prebivalcev Evropske unije. Po podatkih Eurostata je 7,7 odstotka ljudi živelo v gospodinjstvih, ki so za stanovanje porabila več kot 40 odstotkov razpoložljivega dohodka. Med stanovanjske stroške sodijo najemnina oziroma obresti stanovanjskega posojila, energenti, komunalne storitve ter stroški rednega vzdrževanja in ostale dajatve, povezane z bivanjem.
Razlike med državami so velike. Najvišjo stopnjo stanovanjske stroškovne preobremenjenosti so izmerili v Grčiji, kjer je dosegla 26,4 odstotka, sledili sta Danska s 23,4 odstotka in Nemčija z 11,2 odstotka. Na drugem koncu lestvice so Ciper z 2,4 odstotka, Hrvaška s 3,2 odstotka ter Slovenija in Slovaška, kjer je delež znašal 3,5 odstotka.
Različni odtenki krize
Podatki so na …