Lik Spidermana se je prvič pojavil v Marvelovem stripu leta 1962. Od takrat je dobil že več filmskih upodobitev, tudi animirano. Njegovo zgodbo so postavljali v različna časovna obdobja in vzporedna vesolja. Leta 2008 je denimo začel izhajati strip Spider-Man Noir, ki si glavnega junaka predstavlja kot detektiva v tridesetih letih 20. stoletja, ampak s supermočmi. Amazon je zdaj ta koncept pripeljal na male zaslone kot serijo Spider-Noir. Foto: Amazon Prime
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
V trenutno veljavni filmski različici Spidermana je Peter Parker, kot ga upodablja Tom Holland, malce naiven in neizkušen, predvsem pa skrajno priljuden »superjunak iz soseščine«. Ob tem multipleksu prijaznih, družinskih filmov je kaj lahko potlačiti v podzavest, da ima lik Spidermana temačno in groteskno genezo, vredno telesne grozljivke: našega protagonista je ugriznil radioaktivni pajek in njegov genetski zapis prebrkljal tako, da mu zdaj iz zapestij brizgajo pajkove mreže, da se s svojimi (lepljivimi?) okončinami lahko oprijema stolpnic in da ima šesti čut za nevarnost. Od Marvelovega filmskega vesolja seveda ne moremo pričakovati, da bo šlo v smeri Muhe Davida Cronenberga: vsi ti elementi kanona so podani na lahkoten, neboleč način. No, ustvarjalci Spider Noira pa so imeli malo drugačen pristop. Pripravite se na prizor izrojenega, pokvečenega in umirajočega križanca med pajkom in človekom, ki svoje prekletstvo z ugrizom prenese na našega protagonista.
Oglas
Robbie Robinson (Lavrone Morris), ki pozna Pajkovo skrivnost, je novinar za The Daily Bugle – časnik, za katerega v “klasičnem” Spidermanovem vesolju dela Peter Parker. V seriji je veliko takih detajlov za ljubitelje stripov, ki pa niso nujni za razumevanje zgodbe. Foto: Amazon Prime
Kam v poplavi najrazličnejših stripovskih ekranizacij in spin-offov torej spada različica Spidermana, ki ga ne smemo klicati po tem imenu in ki ga igra 62-letni Nicolas Cage? V resnici z umeščanjem Spider Noira v širši Marvelov kontekst nima smisla izgubljati časa. Spider Noir je “stripovska serija” samo na papirju; v resnici je pred nami noirovski žanrski pastiš, hommage filmom iz dobe, ki jo upodablja, ter serija, napisana okrog še ene ekscentrične vloge za Nicolasa Cagea. Ljubitelji stripov bodo seveda prepoznali klasične like, kot so Sandman, novinar Robbie Robertson in superzlikovec Silvermane, a vse to za razumevanje in uživanje v novi seriji nima nobenega pomena.
Stvari se še dodatno zapletejo. Tudi v stripih obstaja alternativno vesolje, v katerem živi t. i. Spiderman Noir, ki se je na filmu bežno pojavil že v animirani uspešnici Spider-Man: Into the Spider-Verse (glas mu je posodil ravno Nicolas Cage). Po besedah avtorja serije Orena Uziela imamo v obeh primerih opraviti “z istim likom, ampak v različnih vesoljih”. V vesolju serije Spider Noir se protagonist oglaša na ime Ban Reilly (in ne Peter Parker), preživlja pa se kot zasebni detektiv v New Yorku prohibicijske dobe; v prostem času se podaja na lov za kriminalci kot zamaskirani maščevalec Pajek, The Spider.
Spider Noir je prva televizijska vloga za Nicolasa Cagea – v preteklosti se je bal tega, da bi bil predolgo privezan na isti lik, isto delovno okolje in isto ekipo. Tokrat si je premislil iz pogosto izpričane ljubezni do stripov – konec koncev si je svoj poklicni priimek sposodil od stripovskega lika (Luke Cage) in svojega sina krstil za Kal-Ela. Foto: Amazon Prime
Cage, ki je priznal, da je imel pred svojo prvo televizijsko vlogo tremo, se je po nasvete menda obrnil k dolgoletnemu prijatelju Charlieju Sheenu. Foto: Amazon Prime
Ko v prvi epizodi spoznamo detektiva Reillyja, je kot nočni maščevalec v resnici že pet let upokojen – od trenutka, ko je njegova zaročenka Ruby tragično umrla v nesreči. “Pajek”, ki mu je ni uspelo pravočasno rešiti, zdaj iz dneva v dan tone globlje v brezno nihilizma in depresije. “Z veliko močjo pride velika odgovornost, in ona je bila moja največja odgovornost,” Pajek parafrazira zdaj že klišejsko geslo, ki ga povezujemo s Spidermanom. “Pustil sem jo na cedilu.”
Ben je produkt Velike gospodarske krize, pogreznjen v vsesplošno greznico svojega časa; njegov cinizem in zagrenjenost sta zgolj obrambni mehanizem človeka, ki si obupano želi spet verjeti v kak višji cilj.
Na klin je torej obesil svojo črno volneno kapuco in klobuk ter se prepustil usodi neambicioznega zasebnega detektiva: brez pravega elana zasleduje nezveste žene in majhne dolžnike. Tajnica Janet (Karen Rodriguez) mu nenehno vsiljuje stranke, da bi zaslužil dovolj vsaj za njeno plačo, Benov edini prijatelj, novinar Robbie (Lamorne Morris), pa ga prepričuje, naj se spet vrne k svojemu skrivnemu poslanstvu – ne samo zato, ker New York potrebuje junaka, ampak tudi, ker bi on sam potreboval kako ekskluzivo za lokalno časopisje.
Impozantni Brendan Gleeson upodobi sadističnega mafijskega šefa Silvermana, ki bi rad prišel na sled vsem newyorškim mutantom s supermočmi in jih rekrutiral za svojo tolpo. Foto: Amazon Prime
Bena iz njegove apatije zdrami šele petje Cat Hardy (Li Jun Li), šansonjerke v nočnem klubu, ki ga vodi mafijski šef Silvermane (Brendan Gleeson). Zakrknjeni stari Irec ima v rokah tihotapsko verigo, ki New York zalaga z alkoholom, a zadnje čase ima občutek, da mu nekdo diha za ovratnik – za las se je izognil poskusu atentata. Kdo je nadenj poslal morilca z nadnaravnimi piromanskimi sposobnostmi? Mu je Cat tako zvesta, kot si želi verjeti?
Ti poskusi sabotaže Silvermanovih poslov se kmalu križajo z Benovim zalezovalskim početjem – in napoosled ne more drugače, kot da iz omare potegne svoj stari kostum in poskuša priti stvari do dna.
Amazonova pretočna platforma, na kateri si lahko ogledate že vseh osem epizod prve sezone, gledalcu ponuja zanimivo izbiro: ogled v “avtentično črno-beli” ali pa barvni različici. Prva, za puriste, je pisana na kožo tonu in slogu pripovedi, dvojnosti noirovskega žanra, v drugi pa vrhunska kostumografija, scenografija in zasičeni odtenki Technicolorja toliko bolj pridejo do izraza. Obe različici krasijo stilizirani prijemi, ki spominjajo na filme iz štiridesetih let: pogosta raba zrcal, poševnih kotov in razdeljenega ekrana. (Med direktorji fotografije je denimo tudi Peter Deming, dolgoletni sodelavec Davida Lyncha.) Možnost preklapljanja med obema različicama je sicer zanimiv bombonček za gledalca, najbrž pa tudi kompromis producentov, ki se niso upali stoodstotno zavezati monokromu.
Druga sezona serije bo postavljena v čas druge svetovne vojne in bo Pajka popeljala onkraj meja domačega New Yorka. Foto: Amazon Prime
Producenta Phil Lord in Christopher Miller sta hotela liku Spiderman Noira posvetiti celovečerni film, a je dal studio Sony nanj veto, češ da v kinematografih ne smejo ovirati “glavne” franšize o Spidermanu. Foto: Amazon Prime
Nicolas Cage se bo komu zdel bizarna in napačna izbira za vlogo Pajka. Naj ponudim protiargument. Že res, da je oskarjevec v vsaki svoji vlogi najprej Nicolas Cage in šele potem lik, ki ga igra – a to ni nujno slabo. Pomeni le, da vsakemu liku vdahne del svoje naravne ekscentričnosti in pretiranosti; včasih je karikiran in melodramatičen, a vedno stoodstotno predan in iskren v svoji upodobitvi. O Spider Noiru je izjavil, da je svoj lik zastavil kot “70 odstotkov Humphreyja Bogarta in 30 odstotkov Bugsa Bunnyja” – in resnično je Ben Reilly fascinantna kombinacija zakrknjenosti, melanholije in popolnoma nepričakovanih, absurdnih komičnih vložkov. Ko se ranjeni Pajek zvrne na hrbet in nemočno opleta z okončinami, je prizor v isti sapi presunljiv in skrajno smešen. Včasih je naš protagonist bolj členonožec kot človek, bitje, ki se skriva po sencah in se mora zavestno truditi, da se vklopi v človeško družbo.
Kljub za lase privlečeni premisi ni Pajek v nobenem trenutku absurden lik, temveč skupek zavestnih igralskih odločitev. Če se smejimo, to ni smeh na Pajkov račun, ampak zgolj nalezljivo veselje ob tem, kako očitno se Cage v vlogi zabava. To, da je malce prestar, preveč okoren in mlahav za tipičnega superjunaka, ni pomanjkljivost, temveč premišljeno vdelano v scenarij. To je vloga, kakršne se igralec ne loti iz nečimrnosti, pač pa iz gole ljubezni do nekonvencionalnih projektov.
V črno-beli različici pridejo do izraza visokokontrastna osvetljava, igra svetlobe in senc, artdekojevska arhitektura in oblaki cigaretnega dima, ki se valijo skozi posamezne prizore. Foto: Amazon Prime
V odlični kondiciji so tudi preostali člani igralske zasedbe: Brendan Gleeson najde ravno pravo ravnotežje med dobrovoljnim Ircem in grozečo nevarnostjo, Jack Huston kot njegov najeti silak Flint Marko pa predstavlja zanimivo zmes koprnenja in fanatične vdanosti. Li Jun Li je karizmatična kot fatalka, za katero se Ben vname in ki očitno vé več, kot je pripravljena povedati. Serija postopoma vpelje nabor zlikovcev z različnimi supermočmi, s katerimi se bo Pajek moral pomeriti, in Oren Uziel ta stripovski element (ne tako zelo) predimenzioniranih spopadov zelo elegantno vtke v fatalistično vzdušje detektivske štrene. Obenem se poigra tudi s Spidermanovim mitom o stvarjenju ter ga z motivom norih znanstvenikov in mutantov približa klasičnim filmom o pošastih (kar je še ena alineja za žanrski pastiš). Serija to napetost med stripovsko karikiranostjo in noirovskim suspenzom vzdržuje vse do konca, ko se bo moral Ben dokončno odločiti ali za samopomilujočo apatijo ali pa junaško ukrepanje in morda celo samožrtvovanje v imenu pravice.
Spider Noir je brez dvoma najboljša TV-serija o stripovskem junaku od HBO-jevega Pingvina, po katerem se je verjetno vsaj delno zgledovala. Obenem je dokaz, da zgodbe iz multivesolja, ki gledalce praviloma dolgočasijo ali pa zmedejo, niso vedno samo obupani poskusi služenja na račun znanih likov. Nicolas Cage je po nekaj neuspešnih poskusih končno dobil stripovsko vlogo, ki ga je vredna.
Ocena: 4,5
Spider-Noir | Official Trailer (True-Hue Full Color)
Oglas