Kibernetskega zavarovanja, ki v odvisnosti od bančnega paketa NLB krije od dva do štiri tisoč evrov letno, ni treba posebej sklepati in je na voljo brez dodatnega stroška.
Spletni goljufi so vedno bolj ustvarjalni in uspešni ter ne potrebujejo več nujno tehničnega vdora v telefon ali računalnik. Dovolj je lahko že telefonski klic, lažno SMS-sporočilo ali prepričljiva spletna stran, s katero uporabnika zavedejo in pripravijo do tega, da sam razkrije podatke ali potrdi plačilo. Znani so primeri tovrstnih škod, kjer so žrtve ostale tudi brez več deset tisoč evrov.
Različna kritja za različne pakete
Imetniki paketnih računov Osnovni, Aktivni, Premium in Privatno pri NLB imajo od 1. avgusta dodatno varovalko, saj so bili s tem dnevom vključeni v kolektivno kibernetsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav. Pri paketih Osnovni in Aktivni lahko za posamezne zavarovane primere znaša do tisoč evrov, pri Premium do dva tisoč evrov, pri paketu Privatno pa do štiri tisoč evrov letno.
Kot poudarjajo pri NLB, je pomen tega zavarovanja, da skladno s pogoji zavarovanja krije tudi tiste prevare, ki so posledica socialnega inženiringa, spletne goljufije ali kraje identitete – samo izguba denarja zaradi spletne prevare še ne zagotavlja samodejnega povračila. V vseh primerih je soudeležba pri posameznem škodnem primeru 25 evrov, so še sporočili.
Zakaj je socialni inženiring posebej nevaren
Socialni inženiring je oblika spletne prevare, kjer kriminalci ne poskušajo vdreti v bančni sistem, temveč v uporabnikovo odločitev. Primer je, ko se goljuf predstavi kot bančni uslužbenec in žrtev opozori na domnevno sumljivo transakcijo. Nato jo prepričuje, naj zaradi zaščite računa potrdi določeno dejanje, posreduje varnostne podatke ali denar prenese na drug račun.
Podobne metode uporabljajo tudi lažni klicatelji, ki se predstavljajo kot policisti, dostavne službe, ponudniki spletnih storitev ali predstavniki drugih podjetij. Problem je v tem, da je transakcijo v takem primeru pogosto izvedel uporabnik sam, čeprav je bil k temu zaveden.
Socialni inženiring je oblika spletne prevare, kjer kriminalci ne poskušajo vdreti v bančni sistem, temveč v uporabnikovo odločitev.
Foto: Shutterstock
Ni nobenega razloga, zakaj bi komu posredovali svoje osebne in finančne podatke
Banke ob tem dosledno opozarjajo: eno izmed osnovnih pravil varne uporabe spletnega in mobilnega bančništva je, da banka od strank po e-pošti ali telefonu nikoli ne bo zahtevala osebnih in varnostnih podatkov. Vsako sporočilo ali klic, ki od uporabnika zahteva takojšnje ukrepanje ali razkrivanje podatkov, je zadosten razlog za preplah.
Klikanje na povezave ni priporočljivo, vsekakor pa je pred tem nujno preveriti pošiljatelja sporočila in spletni naslov povezave. Aplikacije je zelo priporočljivo nameščati samo iz uradnih trgovin, programsko opremo pa redno posodabljati, saj to prispeva k večji varnosti. Pomembno je tudi spremljanje prometa na računu, pri čemer morebitno odstopanje opazimo veliko prej ob vključenem obveščanju s potisnimi obvestili ali kratkimi sporočili (SMS).
A če se prevara vendarle zgodi …
Če nekdo postane žrtev prevare, je pomembno takojšnje ukrepanje. Šteje vsaka minuta. Z zavarovanjem ali brez njega – ključno je čim prej seznaniti banko in po potrebi blokirati plačilne kartice ali kar bančni račun v celoti.
Prijavi na banki mora nujno slediti prijava na policiji, za uveljavljanje zavarovanja pa še čimprejšnja prijava škodnega primera na Zavarovalnici Triglav, kjer bo treba priložiti vse ustrezne podatke in dokumentacijo, vključno s policijskim poročilom. Kljub dobrodošlemu dodatnemu zavarovanju pa je nujno vedeti, da pri vse bolj prepričljivih spletnih prevarah ostaja prvi obrambni zid še vedno uporabnik. Nekaj sekund premisleka ob sumljivih okoliščinah je namreč praviloma veliko vrednejših od poznejšega ugotavljanja, ali bo škodo mogoče povrniti.