Na Facebooku je zaokrožil posnetek z območja Metelkove v Ljubljani, na katerem več oseb avtorju posnetka ponuja različne prepovedane droge. Eden od moških pove, da prihaja iz Alžirije, avtor pa osebe v posnetku označuje za migrante. Njihovega dejanskega statusa zgolj na podlagi posnetka ni mogoče ugotoviti, pozneje pa je bilo na območju tudi več policistov, izhaja s posnetka. Snemalec je na Metelkovi navezal stik z več osebami. Nekatere ga sprašujejo, ali kaj potrebuje, pri tem pa je mogoče slišati omembe marihuane, amfetamina in drugih prepovedanih drog. 

Mogoče je videti tudi osebe, ki na javnem mestu uživajo trde droge. Avtor je posnel tudi večje število policistov.  Do enega tudi prestopi in mu pove, da so mu pred tem ponujali droge, vendar iz posnetka ni razvidno, kako je policist opozorilo obravnaval oziroma ali je zaradi tega sledil kakšen konkreten ukrep.

Vse skupaj je toliko bolj zanimivo zato, ker je policija v začetku letošnjega leta del središča Ljubljane, ki vključuje tudi območje Metelkove, razglasila za varnostno tvegano območje. Takrat so kot razloge med drugim navedli nasilništvo, ulično prodajo prepovedanih drog in nekatera kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost. Policija je ob tem pojasnjevala, da na območju zaznava predvsem posamezne primere posedovanja in prodaje prepovedanih drog, ne pa organiziranih skupin, ki bi se tam sistematično ukvarjale s preprodajo.

Poseben položaj Metelkove ima sicer dolgo zgodovino

Današnji Avtonomni kulturni center Metelkova mesto je nastal po zasedbi prostorov nekdanje vojašnice leta 1993, pozneje pa je lastništvo območja uredila Mestna občina Ljubljana. Ta navaja, da je leta 2008 postala lastnica zemljišča, upravljanje pa prepustila avtonomiji Metelkove mesta. Območje je kot avtonomna cona opredeljeno tudi v mestnih prostorskih načrtih.

Prav zaradi posnetka in dolgoletnih vprašanj o varnosti na tem območju smo na Policijsko upravo Ljubljana naslovili več vprašanj. Zanimalo nas je, kako pogosto policisti Metelkovo nadzorujejo, ali tam izvajajo ciljne aktivnosti zaradi suma preprodaje drog ter koliko postopkov zaradi posedovanja oziroma suma preprodaje prepovedanih drog so letos že izvedli. Vprašali smo jih tudi, katere droge na območju najpogosteje zasežejo in ali v zadnjih letih opažajo porast ulične prodaje.  Zanimalo nas je še, kaj sledi, če policisti pri prosilcu za mednarodno zaščito ali drugem tujem državljanu odkrijejo prepovedano drogo oziroma ga obravnavajo zaradi suma preprodaje, ter ali lahko takšen postopek vpliva na njegov status oziroma nadaljnje bivanje v Sloveniji.

Odgovore Policijske uprave Ljubljana bomo objavili, ko jih prejmemo.