Jože Podgoršek na novinarski konferenci Arsa. Foto: MMC RTV SLO/zajem zaslona
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Kot je na novinarski konferenci Agencije RS za okolje (Arso) v Ljubljani povedal predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), je ob vročini in suši izpad pridelka pri žitih od 30- do 50-odstoten.
Oglas
Sorodna novica
Gregorčič: Prihodnji teden konec najhujše vročine, suše in požarne ogroženosti
“Že prvi sušni val je spomladi bistveno zmanjšal odkose krme, prav tako pridelke žit v marsikaterem delu Slovenije. Poleti je prišel žal nov vročinski val, ki še kar traja, kjer je kombinacija pomanjkanja vode in visokih temperatur za rastline pogubna,” je katastrofalne razmere v kmetijstvu opisal Jože Podgoršek.
Nekateri pridelovalci koruze so že začeli spravilo, da bi rešili, kar se rešiti da, je pojasnil. Količina pridelka bo ponekod manjša tudi za od 80 do 90 odstotkov, zlasti na prodnatih tleh, na Krškem in Mengeškem polju pridelka praktično ni, je povedal. Drugod bo padec glede na običajno pridelavo verjetno blizu 50-odstoten, je dodal.
Že prvi sušni val v spomladanskem obdobju je bistveno zmanjšal odkose krme, na nekaterih travnikih jih sploh ni. Travne površine so praktično povsem suhe, in sicer tudi na območjih, kjer tega običajno nismo vajeni, denimo, na gorskih hribovskih območjih, je ponazoril.
Suša je zdesetkala pridelke. Foto: Žiga Živulović jr./BoBo
Prisilno dozorevanje
Pri trajnih nasadih po Podgorškovih besedah ugotavljajo prisilno dozorevanje plodov, to velja tudi za vinsko trto in jagode, kar zagotovo pomeni nižji pridelek in slabšo kakovost.
Pri nekaterih sadnih vrstah že opažajo odpadanje listja, denimo pri hruškah, še posebej tam, kjer so tla bolj prodnata in kjer ni namakanja.
Z izzivi se spoprijemajo tudi sladkovodne ribogojnice, kjer je težava tako količina kot temperatura vode. “Nekateri so enostavno prekinili krmljenje, izpadi bodo, prirastov ni, ker gre zgolj za fazo preživetja,” je povzel Podgoršek.
Spregovoril je tudi o škodi v gozdovih. Hrasti že rumenijo, kot bi bila jesen, najhujše pa še pričakujejo zaradi napada podlubnikov. “Smrekov lubadar bo imel verjetno eno generacijo več, smreka pa ne bo imela dovolj vode, da bi se lahko naravno borila, torej zasmolila obode. Tu je po izkušnjah preteklih let kar veliko tveganje,” je poudaril.
V gozdovih bo jeseni zaradi suše velika nevarnost napadov podlubnika. Foto: BoBo
Nevarnost podlubnikov
Lastnikom gozdov v zbornici svetujejo, naj spremljajo svoje gozdove in pravočasno začnejo odstranjevati napadena drevesa, “da čim bolj zajezimo morebitno širjenje podlubnikov in lahko rečemo kar katastrofo na področju gozdarstva”.
Potrošnike pa je predsednik KGZS-ja pozval, naj dajo, ko se odločajo za nakup pri kmetih ali pri trgovski verigi, prednost slovenskemu kmetu, “da bomo lahko vsaj tisto, kar bomo pridelali, prodali in ne nazadnje nadaljevali kmetijstvo”.
Ogromna škoda v kmetijstvu in naravi
Namakanje, kjer je to mogoče
Eno ključnih priporočil KGZS-ja v aktualnih razmerah je, naj kmetovalci upoštevajo navodila javne službe kmetijskega svetovanja. Tam, kjer je mogoče namakanje, naj namakajo, glede na to, da vode zmanjkuje, pa bo treba razmišljati o racionalni rabi vode, učinkovitem namakanju, je pozval.
Ob tem upa na ukrepe za zadrževanje vode, kadar je je dovolj, da se jo lahko nato uporabi v tako sušnih obdobjih, kakršno je aktualno.
Bodo pa, tako Podgoršek, potrebni tudi dolgoročni sistemski ukrepi. Povečati bo treba organsko snov v tleh, da se bo zadržala čim večja količina vlage, vode in tudi hranil v tleh, je poudaril. Prav tako se je zavzel za kolobarjenje, na katerega se na področju kmetijstva pogosto pozablja, in okopavanje, denimo pri koruzi.
“Kaj narediti? Čarobne palčke ni. Če bi jo imeli, ne bi stali tukaj, ker bi rešili težavo, pa je ne moremo tako na hitro,” je sklenil Podgoršek.
Bruselj odobril denar za slovenske kmete
Poziv k čimprejšnjemu popisu škode
Sindikat kmetov Slovenije je pozval k čimprejšnjemu popisu škode in pomoči najbolj prizadetim kmetijam. Kmetje so svoje obveznosti glede ozelenitve opravili pravočasno, saj so zemljišča obdelali in posejali v predpisanih rokih. Žal pa zaradi izjemno sušnih razmer seme marsikje ni vzklilo in zelena odeja ni nastala, so v sindikatu kmetov navedli v sporočilu za javnost.
“Na vremenske razmere kmetje ne morejo vplivati, zato se nam zdi pomembno in pravično, da v takšnih primerih ne bi bili sankcionirani. Kmetje so namreč svoje delo opravili ter imeli tudi stroške z obdelavo zemlje in nakupom semena,” so poudarili.
Zato zahtevajo, da se na območjih, ki jih je prizadela suša, letošnja zahteva glede ozelenitve ustrezno prilagodi oziroma da se kmetov zaradi nevzklile ozelenitve ne sankcionira. “Ker so kmetje svoje obveznosti opravili pravočasno in v skladu s predpisanimi roki, zahtevamo, da se jim opravljeno delo prizna in tudi ustrezno plača, saj ozelenitev ni vzklila zaradi višje sile, na katero kmetje niso imeli vpliva,” so navedli in označili razmere za zelo resne, predvsem na živinorejskih kmetijah, kjer so zaradi suše pridelali bistveno manj krme kot sicer. Marsikateri kmet je že začel uporabljati krmo, ki bi jo sicer potreboval v zimskih mesecih, zaloge pa so že zdaj premajhne, so opozorili.
“Če se bodo take razmere nadaljevale, bodo morali kmetje krmo kupovati, pri čemer nas upravičeno skrbi tudi, ali bo krme na trgu sploh dovolj za vse potrebe,” so dodali.
Zahtevajo tudi, da se čim prej pristopi k popisu in oceni škode ter poišče možnosti za pomoč najbolj prizadetim kmetijam: “Za številne družinske kmetije, predvsem živinorejske, ne gre več samo za letošnji pridelek, ampak za vprašanje, kako bodo zagotovile krmo za živali in preživele prihajajoče mesece.”
Oglas