Danes bo severni del Zemlje prečkala Lunina senca, izrazit delni sončev mrk pa bo mogoče opazovati tudi iz Slovenije. Največji del Sončeve ploskve bo Luna zakrila na severozahodu države, vrhunec pa bo le nekaj minut pred sončnim zahodom. Za dobro opazovanje bo zato odločilen neoviran pogled proti zahodu oziroma severozahodu. Obetavna je tudi trenutna vremenska napoved.
Danes zvečer bo Luna zdrsnila med Zemljo in Sonce ter na delu severne poloble za nekaj minut popolnoma zakrila Sončevo ploskev. Pas popolnega Sončevega mrka bo po podatkih ameriške vesoljske agencije Nasa potekal čez Grenlandijo, Islandijo, skrajni sever Rusije, Atlantik, Španijo in majhen del Portugalske.
Slovenija bo zunaj območja popolnega mrka, vendar bo tudi pri nas mogoče opazovati izrazit delni Sončev mrk.
Po izračunih portala Timeanddate bo v Ljubljani ob največji fazi Luna zakrila približno 84 odstotkov površine Sonca, v Kranju pa nekaj več kot 86 odstotkov. V Celju bo zakritost okoli 80-odstotna, v Mariboru približno 79,5-odstotna, v Novem mestu pa okoli 77,5-odstotna.
Mrk bo torej izrazitejši proti severozahodu Slovenije.
Najbolj zanimive minute tik pred sončnim zahodom
Delni mrk se bo v Sloveniji začel okoli 19.25, natančen čas pa se bo glede na lokacijo razlikoval za nekaj minut.
Največja pokritost bo med 20.09 na vzhodu in 20.16 na skrajnem severozahodu države.
Prav čas največje pokritosti bo za slovenske opazovalce največji izziv. Sonce bo namreč takrat že tik nad obzorjem in bo le nekaj minut pozneje zašlo.
V Ljubljani bo največja faza okoli 20.12, Sonce pa bo po astronomskih izračunih za ravno obzorje zašlo približno ob 20.15. V Portorožu bo maksimum okoli 20.14, v Novi Gorici okoli 20.15, v Bovcu pa okoli 20.16.
Izračunani čas sončnega zahoda predpostavlja ravno obzorje. V praksi lahko Sonce zaradi hribov, dreves ali stavb izgine iz vidnega polja precej prej.
Kje bo mrk najbolje opazovati?
Med najbolj praktičnimi lokacijami bo slovenska obala. Piran, Portorož in druge lokacije z odprtim pogledom proti morju in zahodu imajo prednost, saj na obzorju ni visokih hribov, ki bi Sonce zakrili še pred maksimumom mrka.
V Portorožu se bo mrk začel okoli 19.26, največja faza bo okoli 20.14, Sonce pa bo zašlo približno štiri minute pozneje.
Zelo dobre možnosti bodo tudi na Goriškem, če bo izbrana lokacija ponujala odprt pogled proti zahodu oziroma zahodu-severozahodu. V Novi Gorici bo največja faza okoli 20.15.
Vsako leto se sicer zgodita približno en ali dva Sončeva mrka. Ker pa je pas popolnega mrka zelo ozek, lahko posamezno območje na naslednjega čaka tudi 400 let. Že 2. avgusta 2027 bo popolni Sončev mrk prečkal jug Španije, sever Afrike in Arabski polotok. Ta bo najdaljši v tem stoletju, saj bo njegova popolna faza trajala šest minut in 23 sekund. Prebivalci Slovenije smo popolni Sončev mrk nazadnje opazovali 11. avgusta 1999, na naslednjega pa bomo morali počakati vse do 3. septembra 2081.
Astronomsko bo mrk še nekoliko izrazitejši na skrajnem severozahodu Slovenije, vendar imajo kraji v alpskih dolinah pomembno slabost; gore lahko nizko Sonce zakrijejo še pred največjo fazo mrka.
Bovec je zato lahko odlična lokacija le, če opazovalec najde dovolj dvignjeno točko z neoviranim pogledom v smeri zahajajočega Sonca.
Tudi v Ljubljani, Kranju in drugod po osrednji Sloveniji bo pojav zelo dobro viden. Pri izbiri lokacije pa bo bolj kot nadmorska višina pomemben odprt pogled proti zahodu-severozahodu. Sonce bo med maksimumom mrka zelo nizko nad obzorjem.
Ljubiteljski astronom Bojan Ambrožič med najboljšimi razgledišči navaja Tromejo in Triglav. V okolici Ljubljane priporoča razgledni stolp na Rašici, medtem ko Šmarna gora zaradi omejenega pogleda proti zahodu ni primerna.
Vreme bi lahko sodelovalo
Trenutna vremenska napoved agencije za okolje (Arso) je za opazovanje ugodna. Napovedano je precej jasno vreme, nekaj oblačnosti bo predvsem zjutraj. Pihal bo veter vzhodnih smeri, na Primorskem šibka burja.
Ker bo Sonce med največjo fazo mrka zelo nizko, pa lahko opazovanje pokvari že razmeroma ozek pas oblakov ali povečana motnost zraka nad zahodnim obzorjem.
Kdor želi spremljati pojav od začetka, naj bo na izbrani lokaciji že pred 19.20. Tako bo imel tudi dovolj časa, da preveri, ali mu pogled proti Soncu zakrivajo teren, drevesa ali stavbe.
Sonca brez zaščite ne glejte niti za trenutek
Pri opazovanju Sončevega mrka je najpomembnejša ustrezna zaščita oči. Ker iz Slovenije ne bo vidna popolna faza mrka, pri nas ne bo niti trenutka, ko bi bilo varno Sonce gledati neposredno brez ustreznega filtra.
Za neposredno opazovanje je treba uporabljati namenska očala za Sončev mrk oziroma sončni filter, ki ustreza mednarodnemu standardu ISO 12312-2.
Običajna sončna očala, ne glede na to, kako temna so, ne zagotavljajo ustrezne zaščite.
Pred uporabo je treba očala oziroma filter pregledati. Če so opraskani, natrgani, preluknjani ali drugače poškodovani, jih ne uporabljajte.
Ameriško astronomsko združenje AAS opozarja tudi, da sama oznaka ISO na izdelku še ni nujno zagotovilo varnosti, saj se na trgu pojavljajo tudi izdelki z lažnimi oznakami. Priporoča uporabo izdelkov preverjenih proizvajalcev in prodajalcev.
Daljnogled in teleskop sta lahko še nevarnejša
Sonca nikoli ne smemo opazovati skozi daljnogled, teleskop ali fotoaparat brez ustreznega sončnega filtra, nameščenega pred optiko.
Običajna očala za opazovanje mrka v kombinaciji z daljnogledom ali teleskopom niso dovolj. Optične naprave namreč Sončevo svetlobo koncentrirajo, zaradi česar lahko pride do hudih poškodb oči, poškoduje pa se lahko tudi sam filter.
Neposredno nezaščiteno gledanje v Sonce lahko poškoduje mrežnico in povzroči solarno retinopatijo, v najhujših primerih tudi trajno okvaro vida.
Za slovenske opazovalce bo letošnji mrk tako predvsem tekma s sončnim zahodom. Najboljšo izkušnjo bodo imeli tisti, ki bodo izbrali lokacijo s povsem odprtim zahodnim obzorjem, se nanjo odpravili dovolj zgodaj in predvsem poskrbeli za varno zaščito oči.