V Sloveniji je raziskavo prek spletnega panela izvedel Inštitut Mediana na reprezentativnem vzorcu 1018 polnoletnih prebivalcev Slovenije januarja 2026. Foto: Pixabay
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Vsako leto 12. avgusta zaznamujemo mednarodni dan mladih. V Sloveniji se število starih od 15 do 29 let manjša, je ob mednarodnem dnevu mladih navedel državni statistični urad (Surs). V začetku letošnjega leta jih je bilo 328.771, kar je za dobro četrtino manj kot leta 1991. Delež mladih med vsemi prebivalci je bil največji prav ob osamosvojitvi države, ko je znašal 22,5 odstotka. Letos znaša 15,4 odstotka.
Oglas
Po statističnih regijah največ mladih živi v osrednjeslovenski regiji, kjer predstavljajo 17,6 odstotka prebivalstva, najmanj pa v pomurski regiji, kjer njihov delež znaša 12,5 odstotka.
Med članicami EU-ja je bil lani delež mladega prebivalstva največji na Danskem, kjer je znašal 19 odstotkov, najmanjši pa v Bolgariji, in sicer 13,7 odstotka. Slovenija je spadala med države z najmanjšim deležem mladih. Za njo sta se uvrstili le še Litva s 15,1 odstotka in Latvija s 14,6 odstotka. Povprečje EU-ja je znašalo 16,4 odstotka.
Vpogled v razmišljanja in pričakovanja mladih
Mediana je ob dnevu mladih predstavila izsledke raziskave WIN Worldwide, ki ponuja vpogled v razmišljanja in pričakovanja mladih.
Raziskava kaže, da med mladimi, starimi od 18 do 24 let, in celotno populacijo na svetovni ravni skoraj ni razlik v zaznavanju priložnosti v primerjavi s prejšnjo generacijo. Da imajo več priložnosti kot njihovi starši, meni 47 odstotkov mladih, med vsemi anketiranci pa je takšnih 50 odstotkov. Obratno 28 odstotkov mladih meni, da imajo manj priložnosti, med celotno populacijo pa je takšnih 27 odstotkov.
Foto: Mediana
Slika je v Evropi precej bolj pesimistična. Med evropskimi mladimi jih le 39 odstotkov meni, da imajo več priložnosti kot njihovi starši, medtem ko jih 34 odstotkov meni, da jih imajo manj. Mladi so tako glede svojih prihodnjih priložnosti občutno bolj negativni od evropskega povprečja celotne populacije.
Še izraziteje odstopa Slovenija, kjer je med mladimi zaznati izrazit pesimizem. Kar 57 odstotkov slovenskih mladih meni, da imajo manj priložnosti kot njihovi starši, med vsemi anketiranimi Slovenci pa je takšnih 35 odstotkov. Le 32 odstotkov mladih meni, da imajo več priložnosti, med celotno populacijo pa je ta delež 47 odstotkov.
Slovenska mladina je tako glede priložnosti izrazito bolj pesimistična od mladih drugod po svetu: svetovno le 28 odstotkov mladih meni, da imajo manj priložnosti, v Evropi pa 34 odstotkov. Manj pesimistični od slovenskih mladih so tudi njihovi vrstniki na Hrvaškem in v Srbiji.
Foto: Pixabay
Slovenski mladi vse bolj dvomijo, da si bodo lahko privoščili lasten dom
Tudi pri vprašanju prihodnje dostopnosti lastnega doma se med mladimi kaže izrazit razkorak med Slovenijo in svetom. Svetovno so mladi razmeroma optimistični: 56 odstotkov jih verjame, da si bodo v prihodnosti lahko privoščili lastni dom, medtem ko jih 27 odstotkov meni, da si ga ne bodo mogli. V Evropi je optimizma precej manj – pritrdilno odgovarja 41 odstotkov mladih, 35 odstotkov pa jih meni, da si lastnega doma ne bodo mogli privoščiti.
Foto: Mediana
V Sloveniji je slika še precej bolj pesimistična. Le 27 odstotkov mladih verjame, da si bodo lahko privoščili lastni dom, kar 53 odstotkov pa jih meni, da si ga ne bodo mogli. To je eden izmed izrazitejših kazalnikov negotovosti mladih glede njihovega prihodnjega ekonomskega položaja in možnosti osamosvajanja.
Ob tem je zanimivo, da je v celotnem slovenskem vzorcu kar polovica anketiranih že lastnikov doma. Visok delež trenutnih lastnikov pa očitno ne pomeni, da mlajše generacije lastništvo nepremičnine vidijo kot enako dosegljiv cilj. Razlika med generacijami tako nakazuje na vse večji občutek, da so stanovanjske razmere za današnje mlade manj ugodne, kot so bile za prejšnje generacije.
Na Hrvaškem in v Srbiji je pogled mladih na prihodnjo dostopnost lastnega doma še nekoliko bolj pesimističen kot v Sloveniji. Delež mladih, ki verjamejo, da si bodo lahko privoščili lastno nepremičnino, je namreč tam še nižji.
V Sloveniji pesimistični tudi glede prihodnosti
Tudi pri pogledih na prihodnost so mladi po svetu nekoliko bolj optimistični od celotnega prebivalstva. Svetovno gledano je med mladimi 63 odstotkov optimističnih, tretjina pa pesimističnih, med vsemi anketiranimi pa je razmerje nekoliko manj ugodno – 58 odstotkov je optimističnih in 38 odstotkov pesimističnih.
Foto: Mediana
Podobno velja za Evropo, vendar je razpoloženje precej manj optimistično kot na svetovni ravni. Med evropskimi mladimi jih je polovica optimističnih glede prihodnosti, 45 odstotkov pa pesimističnih.
Slovenija tudi pri tem vprašanju izstopa po manj optimističnem pogledu mladih. Le 43 odstotkov slovenskih mladih je optimističnih, medtem ko jih je 47 odstotkov pesimističnih. Delež optimistov je tako kar 20 odstotnih točk nižji kot med mladimi po svetu in sedem odstotnih točk nižji kot med evropskimi mladimi.
Še izrazitejši pesimizem je mogoče zaznati v Srbiji, kjer je glede prihodnosti optimističnih le 7 odstotkov mladih, kar 72 odstotkov pa jih prihodnost ocenjuje pesimistično.
Foto: BoBo
Mladi pripravljeni na selitev: slovenski delež blizu evropskemu povprečju
O selitvi v drugo državo razmišlja velik delež mladih. Svetovno bi se za selitev odločilo 66 odstotkov mladih, v Evropi 65 odstotkov, v Sloveniji pa 68 odstotkov. Slovenski mladi so tako po pripravljenosti na odhod zelo blizu svetovnemu in evropskemu povprečju.
Foto: Mediana
Podatki hkrati kažejo na izrazito generacijsko razliko. Med vsemi anketiranimi v Sloveniji bi se za selitev odločilo 37 odstotkov, med mladimi pa kar dobri dve tretjini. To kaže, da je pripravljenost na življenje v tujini med mlajšo generacijo precej izrazitejša kot v celotni populaciji.
Še bolj izstopata Hrvaška in Srbija. Na Hrvaškem bi se za selitev odločilo 75 odstotkov mladih, v Srbiji pa kar 86 odstotkov. Izsledki tako kažejo, da mladi v teh državah še posebej intenzivno razmišljajo o svoji prihodnosti zunaj domačega okolja.
Raziskava je med novembrom 2025 in februarjem 2026 potekala v 44 državah sveta. Gre za longitudinalno raziskavo, ki se v podobni obliki izvaja že od leta 2019.
Skupaj je v raziskavi sodelovalo 44.000 ljudi. Statistična napaka znaša ± 0,47 odstotka na intervalu zaupanja 95 odstotkov. Svetovno povprečje je izračunano na podlagi populacije polnoletnih ljudi v državah, kjer je potekalo anketiranje.
V Sloveniji je raziskavo prek spletnega panela izvedel Inštitut Mediana na reprezentativnem vzorcu 1018 polnoletnih prebivalcev Slovenije januarja 2026.
Kje je Slovenija po 35 letih samostojnosti in kakšna prihodnost nas čaka?
Premajhno vključevanje mladih v odločevalske procese
Mreža MaMa, nacionalna mrežna organizacija, ki povezuje 58 mladinskih centrov po Sloveniji, opozarja na čedalje večje izzive na področju duševnega zdravja mladih.
“Mnoge raziskave, tudi naše interne, predvsem nakazujejo na to, da si mladi želijo kreativnega ustvarjanja in vključevanja v družbo. Vrsto let že opažamo, da se dejansko vrtimo v nekem krogu pri pomanjkanju stanovanj, krepitvi oz. padcu duševnega in stabilnega zdravja in seveda tudi z zrenjem v prihodnosti. Podatki kažejo, da trenutno kar odstopamo od drugih držav, kar je nekako zelo zaskrbljujoče. Zato se mi zdi zelo pomembno, da se politika usmeri v jasne cilje za mlade in pa postavi ukrepe ter upošteva njihov glas,” je za MMC pojasnila direktorica MaMe Maja Hostnik.
V MaMi so navedli, da se jim podatki iz ankete Mediane zdijo bolj skrb vzbujajoči kot pozitivni. Glede pesimističnosti nad prihodnostjo in občutkom, da imajo manj priložnosti, v MaMi poudarjajo, da razočaranje in nezaupanje izhajata tudi iz premajhnega vključevanja mladih v odločevalske procese oziroma pomanjkanja realizacije predlogov mladih. Na posvetih, ki so jih leta 2024 organizirali z mladimi ter predstavniki in predstavnicami političnih strank, so mladi po njihovih navedbah izrazili nezadovoljstvo s tem, da njihove predloge sicer poslušajo, ne pa zares upoštevajo.
“Participacija mladih, se pravi vključevanje v družbo na politični ravni, bi lahko bila še boljša, da bi bili lahko še bolj aktivni. Dejansko pa opažamo, da ni nekih jasnih odzivov, ko dajejo mladi predloge, se borijo za svoje pravice in za svojo prihodnost. Obstaja tudi pomanjkanje nekih ključnih sredstev in virov financiranja za kontinuirano dolgoročno delovanje in vključevanje mladih ter seveda tudi spremljanje zunaj formalnih okvirov šolskega sistema,” poudarja Hostnik.
V MaMi spominjajo, da je bila stanovanjska problematika kot pereča težava med mladimi omenjena že na posvetih leta 2022. Med mladimi v Sloveniji se po njihovih ugotovitvah glede na raziskavo iz leta 2024 zanimanje za politiko povečuje, mladina je postala politično bolj ozaveščena kot leta 2018, se bolj zaveda vrednot in se jasneje postavlja na političnem zemljevidu.
“Medtem ko so tradicionalne oblike političnega sodelovanja, kot sta glasovanje na volitvah, referendumih in članstvo v strankah, upadle, se mladi vse bolj vključujejo v neformalne ali nekonvencionalne oblike sodelovanja, kot so podpisovanje peticij, udeležba na protestih, spletni aktivizem na družbenih omrežjih. Ta premik odraža naraščajoče nezaupanje v politične procese, zlasti v politike in politične elite, in ne pomanjkanje zanimanja za politiko samo. Mladi niso apatični; preprosto sodelujejo na načine, ki ne sodijo v okvir konvencionalnih političnih sistemov, ki jih ne prepoznava in upošteva,” so še pojasnili v MaMi.
Raziskava Mediane je tudi razkrila, da kar 68 odstotkov oz. več kot dve tretjini mladih razmišlja o selitvi v tujino. “V Sloveniji se zelo malo posveča pozornosti mladim in v vključevanju, predvsem v javnosti se pojavljajo negativne konotacije glede politik, glede določenih škandalov itn. Prav tako tudi ni kvalitetnih oz. se ne vidijo kvalitetne zaposlitve, ki bi mladim dajale dolgotrajne prihodke in s tem tudi zagotovitev stanovanja in svoje lastne prihodnosti, neodvisno od ostalih. Mladi si vedno želijo svoj prostor pod soncem oz. smo si ga želeli in verjamem, da bo še vedno tako. Zato jim je treba dati spodbude in tudi naprej razmišljati o njihovi prihodnosti,” meni Hostnik.
Stanovanja ostajajo izziv za mlade. Foto: SSRS
Kako se lotiti reševanja stanovanjskih težav?
V Sloveniji je po podatkih državnih statistikov lani s starši živelo štiri petine starih od 16 do 29 let. Najmanjši delež mladih, ki so živeli s starši, so imeli na Danskem, na vrhu te lestvice pa se je z malenkost manj kot 90 odstotki znašla Hrvaška.
Mladi v Sloveniji so se od staršev odselili povprečno pri starosti 28,8 leta. Mladi moški so se od doma odselili v povprečju pri 30 letih, kar je nekaj pozneje od mladih žensk, ki so se v povprečju odselile pri starosti 27,5 leta. Najprej so se od staršev odselili mladi na Finskem, najpozneje pa na Hrvaškem.
Predsednica Mladinskega sveta Slovenije Eva Kotnik je za STA med ključnimi izzivi poudarila prav stanovanjsko problematiko. Mladinski svet Slovenije zagovarja celosten pristop, ki bi poleg gradnje javnih najemnih stanovanj zajel tudi študentske domove, zasebni najemni trg, podeželje in dostop do prve nepremičnine.
Zdajšnja vlada poudarja pomen, ki ga ima za mlade lastništvo nepremičnine. “Toda tako, kot smo si različni ljudje med seboj, smo si različni tudi mladi. Nekaterim se zdi v redu, če živijo v najemniškem stanovanju, nekateri pa bi raje imeli lastniško stanovanje. Pomembno je, da razmišljamo o tej raznolikosti in se nanjo odzivamo z ustreznimi rešitvami,” je opomnila Kotnik.
Prejšnja vlada se je lotila javnega najemnega sektorja, ki je bil zelo dolgo časa podhranjen. A to je bil “samo začetek v zgodbi celostnega naslavljanja stanovanjske problematike”. “V času prejšnje vlade smo ves čas opozarjali, da pozabljajo na podeželje, da se ne ukvarjajo z zemljiško politiko in z zakonodajo o urejanju prostora, ki bi mladim denimo olajšala dostop do prvega stanovanja na podeželju,” je spomnila. Aktualna vlada medtem po njenem opažanju daje večjo prednost lastniškemu stanovanju ali hiši. A si v mladinskem svetu želijo, da se ne pozabi popolnoma na javni najemni sektor, ki je za določeno ciljno skupino zelo pomemben.
“V Sloveniji imamo težavo, ker za take rešitve ni zakonske podlage. Primer je denimo podeželje z enostanovanjskimi hišami, ki so za število oseb v njih prevelike. A če bi hoteli te hiše spremeniti v večstanovanjske, se zaradi neustrezne zakonodaje pojavijo številne težave,” je povedala.
Po vzoru nekaterih tujih držav tako pri davčni politiki predlagajo, da bi bil davek na promet z nepremičninami za mlade, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje, manjši. Prav tako bi imeli lahko stanodajalci, ki stanovanje oddajajo mladim, davčno olajšavo. “Vendar se davčne politike v povezavi s stanovanjskim področjem že nekaj časa nihče ni pretirano dotikal,” je spomnila.
Stopnja tveganja revščine v Sloveniji je bila lani med starimi od 18 do 24 let 8,2 odstotka. Foto: Shutterstock
Stopnja brezposelnosti nižja od povprečja EU-ja
Med prebivalci v starosti od 15 do 29 let jih po podatkih Sursa 7,6 odstotka ni bilo vključenih biti v izobraževanje ali usposabljanje niti niso bili delovno aktivni. Po tem kazalniku se je Slovenija uvrstila med tri najuspešnejše države EU-ja. Še manjša deleža sta dosegli le Nizozemska in Švedska. Največji delež po tem kazalniku pa je imela Romunija. Povprečje EU-ja je bilo 11 odstotkov.
Med starimi od 15 do 29 let je bila stopnja delovne aktivnosti lani 47,1-odstotna, kar je nekoliko manj od povprečja EU-ja. Najvišjo stopnjo delovne aktivnosti so imeli na Nizozemskem, najnižjo pa v Italiji.
Stopnja brezposelnosti med mladimi je bila 8,7-odstotna, kar je manj od povprečja EU-ja, ki je znašalo 11,7 odstotka. Najnižjo stopnjo brezposelnosti mladih so imeli na Malti, najvišjo pa v Španiji.
Stopnja tveganja revščine v Sloveniji je bila lani med starimi od 18 do 24 let 8,2 odstotka. Med vsemi prebivalci je znašala 14,3 odstotka, povprečje EU-ja za vse prebivalce pa je bilo 16,3 odstotka.
Slovenija je imela med članicami EU-ja med mladimi najnižjo stopnjo tveganja revščine. Sledila ji je Malta. Najvišji stopnji tveganja revščine med mladimi sta imeli Finska in Danska.
Oglas