V času visokih temperatur večina verjetno ne razmišlja o zimi. A na zimsko sezono se je priporočljivo pripraviti, še preden vremenske napovedi začnejo kazati na nizke temperature. Čeprav so se temperature po Sloveniji v zadnjih dneh povzpele nad 35 stopinj, smo preverili, kako se trenutno gibljejo cene kuriv. Katera kuriva so med Slovenci najpogostejša, koliko stanejo in kako se njihove cene primerjajo z lanskimi?
Plinohrami v Evropi najbolj prazni po 2016
Dogajanje na Bližnjem vzhodu nakazuje, da bo zima za Evropejce dražja. Potrošniki se soočajo z višjimi stroški energije in morebitnim tveganjem pomanjkanja, če vlade Evropske unije (EU) ne bodo hitro napolnile plinohramov, je pisal Politico. Vojni na Bližnjem vzhodu ter v Rusiji zaostrujeta razmere na svetovnem trgu za utekočinjeni zemeljski plin in kurilno olje, je pisal Reuters.
Zaloge plina v Evropi so nizke, kažejo podatki platforme AGSI, ki spremlja ravni zalog zemeljskega plina v skladiščih po državah EU. Trenutno so evropski plinohrami 58,8-odstotno napolnjeni. To je najnižja raven zapolnjenosti od leta 2016. Evropskim potrošnikom grozi, da se pozimi soočijo z višjimi cenami plina, posredno pa tudi z višjimi stroški ogrevanja in elektrike.
Preberi še
Regija je še posebej ranljiva, ker nima zadostnih rafinerijskih zmogljivosti in je odvisna od izvoza.
Od začetka leta se je sod surove nafte brent podražil za več kot 30 odstotkov. A potrošniki na bencinskih črpalkah ne kupujejo surove nafte, temveč njihove derivate.
V Sloveniji so se nekatera goriva podražila in so precej blizu vrhuncev, medtem ko je cena nafte na borznih trgih močno upadla od vrhuncev.
Delež dizelskih avtomobilov v Sloveniji usiha. Kupci vse pogosteje izbirajo hibride in električna vozila, pri številnih modelih pa dizelske različice sploh ni več.
Cene plina v zadnjem letu poskočile za 80 odstotkov
Zemeljski plin je drugo najbolj razširjeno kurivo med Slovenci. Cene zemeljskega plina za gospodinjstva Statističnega urada (SURS) ne kažejo na rast cen, saj gre za podatek za prvo trimesečje. Cene terminskih pogodb zemeljskega plina na nizozemski borzi pa razkrivajo, da so cene od takrat poskočile; na medletni ravni so terminske cene zemeljskega plina zrasle za skoraj 80 odstotkov, od konca marca pa za približno 21 odstotkov.
Rast cen terminskih pogodb nakazuje, da bi se lahko višje veleprodajne cene v prihodnjih mesecih postopoma prelile tudi v stroške gospodinjstev.
Cene električne energije zrasle že prej
Tudi premožnejša gospodinjstva, ki so v zadnjih letih vlagala v toplotne črpalke, da bi znižala stroške ogrevanja, ne bodo mogla povsem ubežati podražitvam energije. Višje cene zemeljskega plina praviloma vplivajo tudi na rast cen električne energije. Cene električne energije za gospodinjstva pa so bile že v prvem trimesečju na medletni ravni višje za slabo četrtino (24,94 odstotka).
Kurilno olje medletno dražje za skoraj 30 odstotkov
Med energenti, ki jih gospodinjstva kupujejo neposredno pred kurilno sezono, je med najbolj opaznimi podražitvami kurilno olje. Veliko smo pisali o podražitvah dizelskega goriva. Ker kurilno olje in dizel izhajata iz iste skupine naftnih derivatov, so gibanja cen kurilnega olja pogosto podobna gibanjem cen dizelskega goriva, čeprav niso nujno enaka. Po včerajšnji objavi novih cen naftnih derivatov in njihovi pocenitvi pa je kurilno olje letos na medletni ravni dražje za 27,6 odstotka.
Drva so se podražila za petino
Približno 30 odstotkov gospodinjstev za ogrevanje uporablja drva in podražitvam se ne bodo izognili. Tudi pri samooskrbi z drvmi bodo ta dražja že zaradi cen goriv, ki poganjajo traktorje, tovornjake in motorne žage. Podatki Gozdarskega inštituta Slovenije (GIS) kažejo, da so se v zadnjem letu drva precej podražila, in sicer za 21,4 odstotka: v začetku maja je cena zrasla na 287,3 evra za tono.
Kaj se dogaja s cenami peletov
Nič bolje ni na trgu peletov. Kot priznavajo v podjetju Energija narave, so cene lesnih peletov na medletni ravni zrasle. ”Trenutna maloprodajna cena je slabih 500 evrov na tono z vključenim DDV, kar je posledica predvsem zelo visokih cen vhodne surovine,” je pojasnila Barbara Šinkovec. Podatki GIS kažejo, da so se peleti na medletni ravni podražili za 34,7 odstotka na 439,6 evra za tono (to je podatek z začetka maja).
Šinkovec dodaja, da je surovine dovolj, vendar je cena ”trenutno izjemno visoka”. Glede trenutnih razmer in gibanja cene surovine pričakujejo, da ”se bo pritisk na cene peletov v prihodnjih mesecih še povečal”. Največ naročil prejmejo od avgusta do oktobra. ”Takrat se povpraševanje lahko zelo hitro poveča, zato se lahko razmere na trgu v nekaj dneh bistveno spremenijo,” dodaja Šinkovec. ”Peleti so trenutno dobavljivi,” dodaja. Zato kupcem svetuje, da z nakupom ne odlašajo do začetka kurilne sezone; naj ne računajo na jesenske akcije. ”Jeseni pričakujemo še višje cene in večji pritisk na dobavljivost,” zaključuje.
Tudi briketi in sekanci so se v zadnjem letu vidno podražili. V začetku maja je bilo treba za tono sekancev odšteti 110 evrov – 18,2 odstotka več kot v istem obdobju lani. Pri briketih je bila rast malce nižja; povečala se je za 16,2 odstotka na 377 evrov za tono.
Pogled na gibanje cen kaže, da cenejšega ogrevanja letos ne bo. Razlike med posameznimi kurivi sicer ostajajo, a so se v zadnjem letu podražila tako rekoč vsa, zato podražitvam ne bo ubežal nihče.
Vaše prijave ni bilo mogoče shraniti. Prosimo, poskusite ponovno.
Uspešno ste se prijavili.