Po nedavnih incidentih z eksplozivnimi droni na nemških letališčih bo nemška vlada predvidoma že danes razpravljala o tem, da bi obveščevalnim službam podelila pooblastila za izvajanje preventivnih kibernetskih napadov na podjetja v Rusiji, ki proizvajajo drone in brezpilotne letalnike. V Nemčiji so namreč vse bolj zaskrbljeni, da se bo resnost dogodkov, ki so zdaj označeni zgolj za incidente, samo še stopnjevala.
“Najboljši dron je tisti, ki ostane prizemljen”
Predsednik parlamentarnega odbora nemškega parlamenta za nadzor obveščevalnih služb Marc Henrichmann je v nedavnem intervjuju za Welt TV izrazil prepričanje, da je zdaj vendarle napočil trenutek, da nemške obveščevalne agencije prenehajo zgolj zbirati podatke in dejansko začnejo onesposabljati grožnje, še preden bi te dosegle ozemlje Nemčije.
Nemške obveščevalne službe morajo po Henrichmannovem mnenju tako čim prej dobiti vladna pooblastila, da lahko na daljavo onesposobijo napadalne ali obveščevalne drone oziroma brezpilotne letalnike, ko so ti še v Rusiji, ali pa celo tovarno v Rusiji, ki jih izdeluje. “Najboljši dron je tisti, ki ostane prizemljen,” je dejal nemški poslanec.
Posnetek drona, ki so ga v začetku oktobra opazili nad letališčem v Münchnu.
Foto: Posnetek zaslona
V Nemčiji se v zadnjem obdobju kar vrstijo incidenti z droni, ki jih nemške obveščevalne službe zelo pogosto povezujejo z delovanjem, ki je v interesu Rusije.
Samo prejšnji teden sta se zgodila kar dva: brezpilotna letalnika neznanega izvora so opazili nad vojaškim oporiščem na zahodu Nemčije, na letališču v Leipzigu pa so odkrili dron, opremljen z eksplozivom. Lani jeseni so zaradi dronov v Nemčiji zaprli tudi več letališč.
Predlog za ukrepanje, preden bo prepozno, podpirajo tudi nekateri v opoziciji
Henrichmann je za nemške medije tako dejal, da je reforma, ki bo nemškim obveščevalnim službam zagotovila operativne zmogljivosti za prehitevanje groženj, kot so kibernetski napadi, sabotaže, vohunjenje, nedovoljeni preleti dronov ali še kaj hujšega, nujno potrebna.
O reformah zakonodaje, ki ureja delovanje nemških obveščevalnih služb oziroma Zvezne obveščevalne službe BND in Zveznega urada za zaščito ustave, naj bi nemška vlada predvidoma razpravljala že danes.
O incidentih z droni v bližini letališč ali druge kritične infrastrukture v zadnjem letu poročajo tudi iz Danske, Norveške, Belgije, Poljske, Romunije in Estonije. Več držav, vključno z Nemčijo, je krivdo pripisalo Rusiji, ki obtožbe zavrača.
Foto: Shutterstock
Henrichmannov predlog po poročanju nemških medijev podpirajo tudi nekateri poslanci nemške opozicije na čelu s poslancem in varnostnim strokovnjakom Zelenih Konstantinom von Notzem, ki je reformo označil kot nujno potrebno, a hkrati opozoril, da bo v primeru dodelitve novih pooblastil potreben še strožji parlamentarni nadzor.
Reformi medtem nasprotujejo v nekaterih nemških skupinah za zaščito državljanskih svoboščin, kot je Društvo za državljanske pravice. Opozarjajo namreč, da bi sprememba zakonodaje lahko omogočila širši nadzor tudi nad državljani in državljankami Nemčije.