Ruski predsednik Vladimir Putin na vojaških vajah na otoku Sahalin. Foto: Reuters
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Da je ukrajinska pogajalska skupina Washingtonu predala nove predloge za končanje vojne, je sporočil Zelenski, ki podrobnosti ni navedel.
Oglas
“Ameriški strani smo predali naše predloge. Amerika lahko pomaga predvsem pri naši zračni obrambi in pritisne na Rusijo, da bi se pripravljala na konec vojne, ne pa na njeno zavlačevanje,” je povedal ukrajinski predsednik.
Ob zmanjšani ameriški podpori in približevanju zime pa se krepi vprašanje, ali čas znova dela v prid Moskvi, poroča dopisnica Radia Slovenije iz Rusije Helena Ponudič. Diplomatski proces že skoraj pol leta ostaja brez preboja, Rusija pa opozarja tudi na naraščanje napetosti v azijsko-pacifiški regiji.
Medtem Elon Musk po poročanju ameriških medijev Ukrajini še naprej omejuje uporabo omrežja Starlink za daljnosežne napade Rusije, s strani ZDA obljubljena predaja licenc za sisteme Patriot pa se še ni zgodila. Čas naj bi tako po mnenju analitikov ponovno igral za Moskvo, ki računa na zimo, dodatno pa tudi na odvisnost evropskih držav od ruskega plina.
Po podatkih Bloomberga naj bi denimo Belgija julija prvič po letu 2021 celotni uvoženi utekočinjeni zemeljski plin dobila prav od Rusije.
Medtem pa ruski predsednik Vladimir Putin ob obisku otoka Sahalin, kjer se je udeležil vojaških vaj ruske mornarice, trdi o naraščajoči napetosti v tudi azijsko-pacifiški regiji: “Nato prodira v regijo, nameščajo se novi oborožitveni sistemi, ki predstavljajo grožnjo tudi naši državi.”
Zadnja tristranska pogajanja Rusije in Ukrajine ob ameriški mediaciji so sicer potekala februarja v Ženevi. Mediji že več tednov poročajo, da bosta ameriška pogajalca Steve Witkoff in Jadred Kusner kmalu obiskala Moskvo in Kijev, a se obiska za zdaj še nista zgodila.
Vsi dosedanji pogajaski napori so se končali brez preboja, njihovo nadaljevanje je namreč ustavil ameriško-izraelski napad na Iran.
Posledice ukrajinskega napada v Novorosijskem. Foto: Reuters
V ukrajinskih napadih na Rusijo trije mrtvi
Medsebojni napadi Ukrajine in Rusije pa so tudi preteklo noč zahtevali več smrtnih žrtev na obeh straneh.
Ukrajinska vojska je preteklo noč z več sto brezpilotniki napadla Rusijo. V Krasnodarskem okraju na jugu države sta bila po navedbah tamkajšnjih oblasti ubita dva človeka, še en pa na polotoku Krim.
V napadu na pristaniško mesto Novorosijsk je bil ubit osemletni otrok, osem ljudi pa je bilo ranjenih, je dejal guverner Krasnodarskega okraja Venjamin Kondratjev in dodal, da je bil v napadu ubit še en človek v vasi Volna. Po navedbah tamkajšnjih oblasti je bilo poškodovanih tudi več stanovanjskih in poslovnih stavb.
Tarča napadov je bil tudi Krim, kjer je bil po navedbah guvernerja Sergeja Aksjonova ubit en človek.
Skupno je ruska zračna obramba ponoči prestregla 502 ukrajinska brezpilotnika, je sporočilo obrambno ministrstvo v Moskvi.
Ukrajinske sile so medtem po lastnih navedbah sestrelile 112 ruskih brezpilotnikov. Tarča napadov je bilo tudi mesto Herson, v katerem sta bila ubita dva človeka.
Zelenski: Putin načrtuje nove vpoklice v vojsko
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v torek dejal, da ruski predsednik Vladimir Putin po septembrskih parlamentarnih volitvah v Rusiji načrtuje nove množične vpoklice v rusko vojsko.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Foto: Reuters
Zelenski je v večernem nagovoru Putina obtožil, da po volitvah načrtuje “vpoklic več sto tisoč Rusov do konca leta”, “poleg tega pa enako število še v prihodnjem letu”. Pri tem se je skliceval na obveščevalne podatke in notranje ruske dokumente.
Kijev je sicer že večkrat opozoril, da se Moskva pripravlja na nove nabore vojakov, kar se pa ni zgodilo, poroča DPA. Vendar tokrat tudi opazovalci ugibajo, ali bi Moskva po septembrskih volitvah lahko sprožila novo množično mobilizacijo.
Med zadnjo večjo mobilizacijo, ki je potekala več kot pol leta po začetku ruske invazije na Ukrajino februarja 2022, so v Rusiji v vojsko vpoklicali okoli 300.000 rezervistov.
Sorodna novica
Rusko vrhovno sodišče protivojni stranki Jabolko prepovedalo sodelovanje na parlamentarnih volitvah
Zelenski: Če je prepovedal stranko, ki se zavzema za mir, si Putin očitno želi vojne
Zelenski je na družbenem omrežju X komentiral še rusko prepoved opozicijske stranke Jabolko (rus. Jabloko), ki kot edina med registriranimi strankami v Rusiji nasprotuje vojni v Ukrajini. Pred volitvami, ki bodo v Rusiji potekale od 18. do 20. septembra, je rusko vrhovno sodišče stranki prepovedalo sodelovanje na volitvah, in sicer zaradi domnevnega kršenja volilne zakonodaje.
Zelenski je ocenil, da gre za še eno Putinovo “politično manipulacijo pred lažnimi volitvami”, s katerimi želi vzbuditi vtis, da Rusi podpirajo vojno, ki si jo po njegovem mnenju Putin tako močno želi. Poudaril je, da so s prepovedjo udeležbe stranke Jabolko iz volilne tekme odstranili zadnjo protivojno stranko, tako da se bodo za poslanske mandate potegovali samo kandidati strank, ki nasprotujejo miru.
“Če si Putin tako močno želi vojno, da se je zdaj z lažnimi volitvami ponovno zatekel k politični manipulaciji, in sicer do te mere, da si ni upal na volilni listi pustiti niti ene stranke, ki bi vsaj malo spregovorila o potrebi po miru – in je z liste umaknil stranko Jabolko – potem so njegove prednostne naloge popolnoma jasne,” je zapisal.
Oglas