Pogledi proti nebu bodo danes, 12. avgusta 2026, usmerjeni tudi v Sloveniji. Luna bo prešla pred Sonce in ga deloma zakrila, zato bomo pri nas lahko opazovali delni Sončev mrk. V Ljubljani se bo mrk začel okoli 19.25, največja faza bo nastopila okoli 20.12, končal pa se bo okoli 20.15. Takrat bo Sonce že zelo nizko nad zahodnim obzorjem, zato bo za opazovanje pomemben čim bolj odprt pogled proti zahodu.
V Sloveniji bo Luna ob največji fazi zakrila približno 84 odstotkov Sončeve ploskve, zaradi česar bo pojav precej izrazit. Popolni Sončev mrk bo sicer viden drugod – med drugim na Grenlandiji, Islandiji in v severni Španiji –, medtem ko bo večina Evrope, vključno s Slovenijo, doživela delni mrk. Prav zaradi redkosti dogodka bo marsikdo želel pogledati proti Soncu. Toda pri tem velja pomembno opozorilo: v Sonce nikoli ne smemo gledati neposredno brez ustrezne zaščite za oči. Navadna sončna očala niso dovolj, nevarno pa je tudi gledanje skozi fotoaparat, telefon, daljnogled ali teleskop brez ustreznega filtra.
Če posebnih očal za opazovanje mrka nimate, pa obstaja preprost način za posredno opazovanje. Strokovnjak za astronomijo Neill Sanders je pojasnil, da lahko uporabimo nekaj, kar imamo skoraj vsi doma – celo predmet iz kuhinje.
Sonce opazujte posredno
Sanders je za LADbible pojasnil: »Če nimate očal in zato ne morete gledati neposredno v Sonce, je najlažji način, da ga opazujete posredno. Obrnite se s hrbtom proti Soncu in gledajte stran od njega. Dvignite kos kartona ali papirja z majhno luknjico, morda premera enega milimetra, in ga lahko uporabite kot kamero z luknjico. Držite ga tako in projicirajte podobo na belo steno ali drug kos kartona. Če prilagodite razdaljo, boste ustvarili kamero z luknjico in na njej boste lahko videli projekcijo srpa. To lahko naredi vsak.«
Gre za preprost način projekcije, pri katerem Sonca ne gledamo neposredno, temveč njegovo podobo projiciramo na drugo površino.
Pomaga lahko tudi kuhinjsko cedilo
Če imate doma cedilo, lahko uporabite tudi tega. Cedilo ima številne majhne luknjice, skozi katere bo svetloba ustvarila več majhnih podob Sonca. Če ga držite pred seboj, medtem ko ste s hrbtom obrnjeni proti Soncu, boste na površini oziroma tleh videli veliko majhnih Soncev v obliki srpa. »To je nekaj, kar lahko naredi vsak, in je varno,« je pojasnil Sanders.
Tudi pri takšnem opazovanju je pomembno, da ne gledate neposredno v Sonce. Nasa kot varno možnost med drugim navaja posredno projekcijo Sončeve podobe skozi majhno luknjico.
Kako fotografirati Sončev mrk?
Glede na redkost današnjega dogodka je razumljivo, da bi ga marsikdo želel fotografirati za spomin. Toda tudi kamere na naših telefonih imajo lahko težave, če jih usmerimo neposredno proti Soncu. Sanders je pojasnil, da je za uporabno fotografijo Sončevega mrka potreben sončni filter.
Dejal je: »Ker gre za delni mrk, je Sončne svetlobe preveč. Tudi med popolnim mrkom boste še vedno dobili samo svetlo Sonce. Če želite fotografirati delni mrk, morate pred objektiv fotoaparata namestiti sončni filter. Če imate očala za opazovanje mrka, lahko par očal držite pred objektivom fotoaparata in boste lahko fotografirali. Običajno so fotografije videti zelo dobro.«
Pri fotografiranju je potrebna posebna previdnost. Nasa opozarja, da brez ustreznega sončnega filtra ni varno usmerjati optičnih naprav neposredno proti Soncu. Filter mora biti primeren za opazovanje Sonca in nameščen pred objektiv oziroma sprednjo optiko.
V Sloveniji bo mrk kratek in Sonce bo zelo nizko

Ne glejte neposredno v Sonce brez certificirane zaščite. FOTO: Borja Suarez Reuters
Današnji pojav bo v Sloveniji zaradi lege Sonca na nebu nekoliko poseben. Delni mrk se bo začel zvečer, ko bo Sonce že precej nizko nad obzorjem. V Ljubljani bo prva faza okoli 19.25, največja okoli 20.12, konec pa okoli 20.15. Zato bodo najboljše lokacije tiste z odprtim pogledom proti zahodu. Iz kotlin in za ovirami, kot so hribi, stavbe ali drevesa, bo Sonce lahko že pred koncem mrka izginilo za obzorjem.
Ključno sporočilo je zato preprosto: ne glejte neposredno v Sonce brez certificirane zaščite. Če posebnih očal nimate, je varnejša možnost posredno opazovanje s projekcijo skozi majhno luknjico ali z uporabo cedila.
Kaj je Sončev mrk?
Sončev mrk nastane, ko Luna pride med Zemljo in Sonce ter zakrije del ali celotno Sončevo svetlobo. Do tega ne pride vsak mesec, čeprav je Luna med mlajem približno enkrat na mesec med Zemljo in Soncem. Razlog je v tem, da Lunina tirnica ni popolnoma poravnana z Zemljino tirnico okoli Sonca. Nagnjena je za približno pet stopinj, zato Luna večino časa potuje nekoliko nad ali pod Soncem.
Sončevi mrki se pojavljajo približno dvakrat na leto v tako imenovanih sezonah mrkov. Vendar jih lahko z določene lokacije pogosto sploh ne opazimo. Luna namreč na Zemljo meče razmeroma ozko senco. Na območju, kjer senca popolnoma prekrije Sonce, lahko opazujemo popolni Sončev mrk, širše območje pa zajame delni mrk.
Za Slovence bo zato današnji večer predvsem priložnost za opazovanje zelo izrazitega delnega mrka – vendar le, če ga bomo spremljali varno in z ustrezno zaščito.