Rok Radović tako v Ligi ABA kot v Evropskem pokalu igra dobrih 18 minut na tekmo. Foto: www.alesfevzer.com
Zmaje v sredo čaka do zdaj najpomembnejša tekma v sezoni, ko bodo v osmini finala Evropskega pokala ob 19.00 gostili nemški Chemnitz. Zmagovalec bo napredoval med osem najboljših, kjer je že francoski Bourg. Ljubljanska popotnica in povabilo za navijače, da Cedevito Olimpijo podprejo v čim večjem številu, sta imenitna, saj so v nedeljo slovenski prvaki na kolena spravili evroligaški Dubaj. Pomembno vlogo je, tako kot jo ima že vso sezono, odigral tudi Radović.
25-letni Domžalčan je postal viden član tako Cedevite Olimpije kot tudi reprezentance, za katero se je izkazal na lanskem EuroBasketu in tudi v zadnjem kvalifikacijskem oknu pred dobrim tednom dni. Učinek košarkarja, ki je že od 15. leta član Cedevitinega ustroja, v statistiki ni vedno viden, gre pa za igralca, kakršnega si želi vsako moštvo oziroma trener. Nepopustljiv borec v obrambi, ki vedno prinaša veliko energije, racionalen v napadu, v prvi vrsti pa igralec, ki se podreja ekipi in opravlja kakršno koli vlogo oziroma nalogo, ki mu je namenjena.
Radović je v intervjuju spregovoril o izzivih, ki ga čakajo s Cedevito Olimpijo v tej sezoni, zadnji reprezentančni akciji, dotaknil pa se je tudi svoje poti, ko je zgodaj, kot golobradi najstnik, iz Domžal odšel v Zagreb.
Sorodna novica
Skalp evroligaškega Dubaja imenitna popotnica Olimpije pred tekmo sezone
Pred tednom dni ste končali reprezentančno akcijo, v kateri ste z dvema zmagama izpolnili cilj. Doma ste nadigrali Češko, v gosteh pa uprizorili izvrstno vrnitev po visokem zaostanku. Kako ste doživeli ti dve tekmi?
Za prvo tekmo sem bil kar presenečen, da smo zmagali s tako lahkoto. Nasprotnik še zdaleč ni bil lahek, kar je pokazal tudi na drugi tekmi. Bili so čisto druga ekipa in pokazali, zakaj so v prvem oknu dvakrat zmagali. Veliko jim pomeni Satoransky. Čeprav še vedno niso bili v popolni postavi, pa jim on daje neko dodatno energijo in predvsem samozavest, kar smo videli v prvem polčasu. Samo da so imeli malce prostora, so zadeli za tri. Povedli so že za 19. Vedeli smo, da bo težko, da nas čaka polna dvorana, na srečo pa smo imeli ob polčasu krajši sestanek in potem smo stopili skupaj ter dosegli zelo pomembno zmago.
Počasi se menja reprezentančni rod. Zdaj zelo pomembne vloge igrajo že najstniki, ki so v teh kvalifikacijah pustili dober vtis. Odlikovale so vas nepopustljivost, borbenost in prava energija. Prav to morajo biti zaščitni znaki reprezentance, kajne?
Vesel sem zanje in ponosen na te mlajše fante. Zdaj se že jaz počutim malce starega v tej reprezentanci. Kar se tiče igre in odnosa zunaj igrišča, so tudi mene iskreno presenetili. Res bi jih rad pohvalil. Prepelič, Omić in Hrovat pa so tu vodje in nekakšni trije kapetani ekipe. Njih je treba poslušati. S takimi odlikami se dobivajo minute in zaupanje trenerja. Z obrambo pokažeš, da si sposoben igrati na takšni ravni. Da lahko braniš več položajev. Potem v napadu že steče. Žoga te bo vedno našla, sploh tako, kot smo zdaj igrali, ko je žoga res veliko krožila.
Poleti, ko sva govorila na reprezentančnem zboru, ste dejali, da želite čim bolje izkoristiti priložnost in da je že vpoklic velika čast. Potem ste si izborili pomembno mesto v izbrani vrsti in odigrali zelo dobro prvenstvo. V kakšnem spominu vam bo ostala akcija EuroBasket 2025?
To je zagotovo eden lepših spominov v moji karieri do zdaj. Nekaj, kar mi bo pri srcu ostalo do konca življenja. Vendarle je to moje prvo veliko člansko tekmovanje za Slovenijo. Žal se četrtfinalna tekma ni izšla po našem načrtu. Če bi se, verjamem, da bi šli po zlato medaljo, četudi se mogoče malo smešno sliši. Mi smo bili tako samozavestni, s komer koli smo igrali, smo imeli takšno miselnost, da bomo zmagali. Tako je bilo na primer z Italijani v osmini. Res dobra ekipa, sestavljena iz praktično samih evroligaških igralcev, pa smo si rekli, mi smo tukaj favoriti in smo bili prepričani o svojem uspehu. Enako je bilo proti Nemcem. Nikogar se nismo bali, ampak žal se na tisti tekmi ni izšlo.
Športno pot je začel v domačih Domžalah, potem pa se je iz Heliosa pri 15 letih preselil v Zagreb k Cedeviti. Foto: www.alesfevzer.com
Glede na to, da popotnica s pripravljalnih tekem ni bila dobra, se je na prvenstvu zgodil neki preskok in ste postali samozavestni. Koliko pa so vse odlične predstave pripomogle k dvigu vaše samozavesti, ko ste se vrnili s prvenstva v klub?
Bi rekel, da je bila prelomna tekma tista tretja z Belgijo. Potem smo premagali še Islandijo, ko smo ugnali še Izrael, pa smo bili že vsi zelo samozavestni. Začeli smo verjeti drug v drugega. Rekel bi, da je bila tista prva zmaga ta, ki je obrnila to našo samozavest. Res je, da se na pripravljalnih tekmah nismo izkazali. Veliko igralcev je bilo novih in nismo bili najbolj uigrani, ampak najpomembneje je bilo, da smo prišli na prvenstvo pripravljeni. Kar se pa tiče individualno, je vse lažje, ko vidiš, da ti soigralci in trener zaupajo in verjamejo vate. Potem tudi ti verjameš vase, čeprav bi moral to že v osnovi, ampak včasih je tudi tako, da pomoč prijateljev oziroma soigralcev naredi razliko. Ko ti zaupajo, ti je precej lažje.
Zdaj ste znova fokusirani na klubsko sezono. Na vrsti so tekme, za katere pravite, da zanje trenirate in delate celo sezono. Ste nestrpno pričakovali, da se začne ta del sezone?
Kot smo rekli, nič nisi naredil, če ne zmaguješ zdaj. Od teh nekaj tekem bo odvisno, kakšna bo sezona, ali bo zelo dobra ali povprečna. Veliko bo odvisno že od teh recimo prvih štirih.
Kaj pa pri soigralcih? Opazite dodaten zagon oziroma željo pred temi najpomembnejšimi tekmami?
Sploh ti fantje, ki niso igrali pokala in niso imeli reprezentančnih tekem, so nekje že tri oziroma štiri tedne brez tekem. Vidim to pravo vzdušje v garderobi, da v bistvu nestrpno čakajo kot eni lačni psi, da se začne. Lepo je videti na vsakem treningu, da vsi dajemo ves čas vse od sebe. Pač želimo si tekmovati in nam to zdaj tudi manjka.
Septembra je navdušil na evropskem prvenstvu, kjer je odlično pokril vrzel na položaju krilnega centra. Pomembno vlogo je imel zdaj tudi v kvalifikacijah za SP. Foto: www.alesfevzer.com
V Evropskem pokalu je že prva tekma za ‘biti ali ne biti’. Šteje le zmaga. Ob tem imate same zahtevne tekmece v Ligi ABA.
Seveda se zavedamo, da bomo v tem drugem delu Lige ABA igrali samo proti najboljšim. Tu ne bo nobene lahke tekme. Saj tudi do zdaj ni bilo, kajti v Ligi ABA je, predvsem na gostovanjih, na vsaki tekmi težko. Zdaj pa nas čakajo samo najmočnejše ekipe. V Evropskem pokalu pa je po eni strani pošten po drugi pa nepošten sistem. Kdor bo boljši na tej tekmi oziroma bo imel boljši dan, bo šel naprej. Šele v polfinalu je na vrsti serija. Tako da v tem sistemu se lahko zgodi kar koli in vsak lahko premaga vsakogar. Mi smo v sredo favoriti in moramo se tekme lotiti samo z enim ciljem in popolnim fokusom, da zmagamo.
Seveda sta obe tekmovanji pomembni, ampak vseeno, vemo, kaj prinaša osmina finala v Evropskem pokalu. Vseeno se zdi, da pred tekmo z Dubajem misli tudi nehote niso uhajale na sredo. Se sicer strinjate, da se v Evropi odpira lepa priložnost za nadgradnjo lanske zgodbe?
Res niso. Z mislimi smo bili osredotočeni na Dubaj, potem pa se s ponedeljkom začne intenzivna priprava na Evropski pokal. Tako ali tako smo že navajeni, da imamo celo sezono le po dva dni za pripravo pred vsako tekmo. Pred Dubajem smo naredili dobre treninge in se ustrezno pripravili, potem pa so se misli usmerile na Chemnitz. Lani smo izenačili dosežek s sezono 2021/22. Že z morebitno zmago v sredo bi izenačili najboljši rezultat tega kluba v Evropi. Potem pa, kot sem že rekel, je ena tekma in vsak lahko premaga vsakogar. Toda najprej je treba premagati Nemce v Stožicah, potem pa se lahko pogovarjamo, kako naprej in o nadgradnji.
Bili ste v igri za drugo mesto v skupini, ki neposredno vodi v četrtfinale, ampak vseeno, bi pred sezono zagotovo podpisali, če bi vam v tej konkurenci nekdo ponudili tretje mesto po rednem delu?
Zagotovo. Veseli smo, da igramo osmino finala pred domačimi navijači. Lepa priložnost, da se Stožice malo bolj napolnijo in lahko igramo ob glasni spodbudi. To je v bistvu naš cilj vsako sezono, da poskusimo čim več navijačev privabiti v dvorano. Da nas navijači spodbujajo in nam tudi verjamejo. Potem je lažje igrati, ko toliko ljudi stoji za tabo in te podpira v dobrem in slabem. Za zdaj nam letos res dobro kaže, upam samo, da bomo tako nadaljevali.
Evropski pokal, osmina finala
Sreda ob 19.00:
CEDEVITA OLIMPIJA – CHEMNITZ
TURK TELEKOM – BAXI MANRESA
REYER VENEZIA – DOLOMITI TRENTO
BUDUĆNOST – CLUJ NAPOCA
Igra se ena tekma. V primeru zmage se bo Cedevita Olimpija v četrtfinalu pomerila s francoskim JL Bourgom.
Udarno ste zaključili skupinski del Evropskega pokala, potem tudi zanesljivo osvojili slovenski pokal. Ker je sledil premor, težko govoriva o formi, ampak ste v stanju, v kakršnem želite biti v tem delu sezone?
Zadovoljen sem, kako smo bili videti na teh tekmah pred premorom. Tudi v reprezentanci sem dobil občutek, da smo vsi zelo samozavestni. Z visoko razliko smo premagali Slask in Hamburg, ki sploh nista slaba nasprotnika. Škoda, da nismo dosegli drugega mesta, ampak imamo zdaj drugo najboljšo možnost, ko imamo domačo tekmo v osmini finala.
Rekli ste, da čutite, kako ste vsi motivirani in zagnani na treningih. Vračajo se poškodovani igralci, kot sta Kennedy in Jaramaz, ki bo velika okrepitev glede na to, da po prihodu k vam še ni zaigral, pred dobrim mesecem vas je okrepil Hurt, ki se je tudi izkazal … Je ravno ta širina ekipe nadgradnja, če primerjate z lanskim moštvom?
Nedvomno bo dodatna širina kadra veliko pomenila. Vedno je dobro imeti čim več igralcev v rotaciji, sploh ko igraš dve tako zahtevni tekmovanji, kot sta Evropski pokal in ABA liga. Samo upamo, da ostanemo zdravi in bomo imeli čim manj težav s poškodbami, da bomo lahko igrali ‘na polno’. Rekel bi, da smo imeli mogoče lani boljšo individualno kakovost, letos pa smo boljši v ekipni igri. Vzdušje v ekipi je dobro, ampak je bila recimo lani garderoba še glasnejša, smo pa letos kot ekipa na terenu bolj suvereni.
Kaj bo ključno za vaš uspeh v sredo?
Vemo, kakšen je pregovor, da napad dobiva tekme, obramba pa osvaja naslove. Mislim, da se moramo samo držati teh pravil v obrambi. Za uspeh bomo potrebovali zelo dobro in čvrsto obrambo, napad pa bo potem že stekel. Kolikor jih gledam čez sezono, vidim, da so res taka močna, klasična nemška ekipa. Veliko udarjajo, so agresivni in mislim, da bo tukaj naš pristop najpomembnejši. Da torej udarimo prvi in hkrati mirno ter fokusirano odigramo celo tekmo.
Imajo te tekme na izpadanje poseben čar?
Seveda. Lani smo premagali Bešiktaš, ki je bil zares zelo močan in kakovosten. Tako so občutki po taki zmagi res neopisljivi.
Pred reprezentančnim premorom je na štirih zaporednih tekmah dosegel dvomestno število točk. Foto: www.alesfevzer.com
Pred dnevi je pogodbo podaljšal Zvezdan Mitrović. Kaj to pomeni za klub in kaj je njegova glavna odlika, da je v Ljubljani tako uspešen?
Zagotovo je to velik dosežek za klub. Vesel sem, da je podaljšal pogodbo. Toda zdaj smo sredi sezone, imamo cilje, ki jih želimo izpolniti, potem pa bomo videli, kako bo naprej. Preprosto ta avtoriteta, ki jo ima. Tudi sistem, ki ga želi, da ga njegovi igralci igrajo. To se je izkazalo za pozitivno in rezultati so res dobri.
Vas odlikujejo številne značilnosti, ki jih ceni vsak trener. Mitrović zahteva nepopustljivost v obrambi, kar je značilno za vas, pod njegovim vodstvom pa ste se pri Cedeviti Olimpiji konkretno uveljavili. Kakšen je vajin odnos in ali je bil tudi eden izmed razlogov, da ste lani podaljšali pogodbo?
Je bil, čeprav je tu še ogromno drugih razlogov, da sem ostal. Sem res vesel, da sem, kjer sem. Mislim, da je najin odnos zelo dober. Pridejo seveda tekme in treningi, ko narediš napako, ki je ne bi smel, in potem sledijo kriki. Ampak jaz sem se v karieri tega že navadil. Imel sem veliko takih trenerjev. Je pa res, da so igralci, ki se mogoče težko navadijo na kaj takega in imajo več težav. Nekateri pa to dobro sprejmejo in mislim, da bi sebe uvrstil med te.
V bistvu imate z vmesnimi posojami najdaljši staž med igralci v klubu. S 15 leti ste odšli iz Domžal v Zagreb. Glede na to, da ste imeli kar nekaj ponudb evropskih velikanov, kaj je takrat nagnilo tehtnico na stran Cedevite?
Če se prav spomnim, sem imel ponudbe tudi iz Španije in Grčije. To so bili res veliki klubi. Tisto poletje, preden sem šel k Cedeviti, sem igral neki turnir za eno italijansko ekipo. Bil sem posojen le za turnir, na katerem smo v finalu premagali Real Madrid. MVP je bil sicer takrat Mario Nakić, ampak smo se v finalu res dobro borili in sem pustil zelo dober vtis. Kljub njihovemu zanimanju mi recimo ni žal, da sem se odločil za Zagreb. Vedno so vprašanja, kaj bi bilo, če … Ampak v Zagrebu so bili odlični pogoji. Pogovor z agentom je bil takrat, da v Real prideš kot eden izmed številnih igralcev, pri Cedeviti pa kot eden, na katerega se bo posebej gledalo oziroma se bo razvijal. Cedevita me je pripeljala kot enega najobetavnejših in so mi tam tudi posvečali veliko pozornosti. Sem vesel, da je bilo tako.
Radović je v obrambi sposoben pokrivati tako neugodne in hitre branilce, kot tudi višje in fizično močnejše košarkarje. Foto: Cedevita Olimpija/Tevž Ružič
Imeli ste kar nekaj težkih preizkušenj zaradi številnih poškodb v najstniških letih. Vas tudi zaradi te zahtevne poti krasijo takšne odlike na parketu?
Lahko bi rekel, da sem imel precej nesreče. Do 18. oziroma 19. leta sem bil bolj kot ne ves čas poškodovan in polomljen. Dvakrat sem imel zlomljeno kost v stopalu. Vse to v roku šestih mesecev. Predtem sem imel rupture mišic, težave s hrbtom, vse živo … V bistvu ta najlepši čas med 16. in 18. letom, ko se igralci dvigajo na višjo raven in dobivajo tudi večjo pozornost oglednikov, sem jaz na žalost preživel v sobah fizioterapevtov. S Cedevito zaradi tega nisem šel na turnirje Evrolige in podobno. Ampak kot pravijo, vse je za nekaj dobro. Vsi, ki so bili poškodovani, bodo vedeli, da te takrat spremlja le ena velika želja – da se čim prej pozdraviš in nadoknadiš vse, kar si zamudil. Sicer sem nekako to izpolnil, ampak mislim, da me še veliko čaka.
Koliko vam potem pomeni, da ste po vseh teh preizkušnjah prišli do tako pomembne vloge v reprezentanci in klubu? Vam tudi klubski dres zaradi dolgega staža veliko pomeni?
Kot sem rekel, vsaka stvar je za nekaj dobra, je pa večno vprašanje, kaj bi bilo, če bi bilo drugače. Ampak hvala bogu sem zdrav, igram v redu in sem zadovoljen s svojo vlogo. Nedvomno mi pomeni še več, ker je Cedevita prišla v Ljubljano in zdaj nosim dres Olimpije, evropskega velikana. Lahko rečem, da sem dvojno počaščen.
Oglas