Z letošnjim letom je v Sloveniji začel delovati Kompetenčni center za umetno inteligenco, ki povezuje ključne deležnike iz vrst gospodarstva in raziskovalnih ter izobraževalnih institucij. Cilj centra je učinkovita in odgovorna uvedba umetne inteligence v slovenska podjetja. Foto: Pixabay
Po podatkih raziskave slovenska podjetja umetno inteligenco vse pogosteje vključujejo v redne poslovne procese, a v kar 90 odstotkih primerov uporabljajo le generativne jezikovne modele, kot so Chat GPT, Grok, Gemini in Claude. Veliko zanimivih primerov uporabe je na področju transkripcije, nekaj pa je primerov avtomatizacije, a splošno gledano Slovenija na tem področju na trgu dela zaostaja.
“Ideje so, uvedba je, da bi pa rekel, da je nekdo našel način, s katerim bo prihranil milijone ali pa zgradil prvega samoroga, tega pa v Sloveniji še ni,” je za Radio Slovenija dejal direktor Kompetenčnega centra za umetno inteligenco Marko Štefančič. Zdi se, da Kitajska s popolnoma avtomatiziranimi tovarnami, kjer delo poteka v temi 24 ur, in ZDA, kjer potnike prevažajo robotski taksiji, prehitevata Evropo.
Za Evropsko unijo je v tem trenutku ključno, da na tem področju postane suverena, meni raziskovalka na fakulteti za računalništvo in informatiko Rebeka Kropivšek Leskovar. “Da se naredijo modeli, ki so bolj samostojni in niso odvisni od teh korporacij, ki jih imamo trenutno, pa seveda tudi, da je to odprtokodno. Se pravi, da ljudje tudi razumejo, kaj se dogaja v ozadju,” je pojasnila.
Potrebne tudi prilagoditve v izobraževalnem sistemu
Razumevanje bo omogočilo, da družbe ne bo strah uporabe in uvedbe umetne inteligence v poslovne procese. Službe prihodnosti ne bodo povezane z nalogami, temveč s poslanstvom. Programsko kodo bolje kot programer že zdaj lahko napiše Chat GPT, Claude ali Codex – na trgu dela bodo ostali programerji, ki bodo znali reševati probleme.
“Kritično mišljenje, reševanje problemov, to moramo čim hitreje uvesti v slovenski izobraževalni sistem, ne čakati leta in leta,” ob tem poudarja Marko Štefančič. “In to pri vseh predmetih, ne samo pri posebnem predmetu računalništvo in informatika. Pri geografiji naj se učijo mladi o digitalnih zemljevidih, pri slovenščini o velikih jezikovnih modelih. Pri angleščini pa o samodejnih prevajalnikih. Tako da to mora biti sestavni del izobraževalnega procesa,” pa meni antropolog Dan Podjed.
Sogovorniki so enotni: učite se, pripravite se na različne možne scenarije prihodnosti in ne pozabite – prihodnost ni nekaj, kar se nam zgodi, temveč nekaj, kar lahko soustvarjamo sami.
Studio ob 17.00
Vpliv umetne inteligence na trg dela bo tudi tema današnjega Studia ob 17.00 na Prvem programu Radia Slovenija. Oddaja je na sporedu ob 17.05.
Oglas