Suša v okolici Ljubljane. Foto: BoBo/Žiga ŽIvulović
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Letošnja suša je po ocenah kmetov in predstavnikov Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije ena najhujših v zadnjih desetletjih. Na številnih območjih države pridelki propadajo, škoda pa ponekod dosega tudi 100 odstotkov. Na tokratnem ogledu razmer na terenu v okolici Ljubljane so predstavniki ministrstva za kmetijstvo, zbornice in kmetov opozorili na nujnost hitrega ukrepanja.
Oglas
Državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mojca Erjavec je poudarila, da je suša resnično pereča in je v “številnih primerih prizadela pridelek skoraj do 100 odstotkov”. Po njenih besedah je ministrstvo za odpravljanje posledic lanske suše in pozebe že zagotovilo več kot 15 milijonov evrov, prva izplačila pa naj bi stekla že prihodnji teden.
Ministrstvo za kmetijstvo je iz evropskih kmetijskih rezerv zagotovilo skoraj tri milijone evrov, je dejala državna sekretarka na ministrstvu Mojca Erjavec. Foto: BoBo/Žiga Živulović
“Glede tekočih ukrepov za blaženje posledic krize zaradi visoke cene gnojil in goriv, ki so jim izpostavljeni kmetje in pridelovalci, zlasti v nekaterih sektorjih, snujemo ukrepe. Za to smo na evropski ravni dobili dodeljenih 2,7 milijona evrov, ki jih bomo zelo verjetno še nadgradili z dodatnimi državnimi ukrepi,” je pojasnila in dodala, da so v obdobju trenutne skupne kmetijske politike za namakanje zagotovili približno 10 milijonov evrov. Trenutno pa sta odprta dva razpisa.
Zaradi vse več vremenskih ujm pa bi kmetje morali razmisliti tudi o možnosti zavarovanja v kmetijstvu, za kar so prav tako na voljo subvencije, je poudarila.
Sredstva za pomoč po lanski suši in pozebi so zagotovljena iz različnih virov. Vlada je na predlog kmetijskega ministrstva za odpravo posledic lanske suše zagotovila 8,45 milijona evrov, po odloku o finančni pomoči za odpravo posledic škode v kmetijstvu zaradi pozebe 2025 je bilo izdanih 62 odločb v vrednosti nekaj več kot 328.000 evrov, po programu odprave posledic škode zaradi lanske pozebe pa je za izplačilo pomoči namenjenih 4,5 milijona evra.
Poleg tega je Evropska komisija za nadomestilo izpada dohodka v pridelavi jabolk zaradi pozebe namenila 2,8 milijona evra, pri čemer je odlok v javni obravnavi, so pozneje za STA navedli ministrstvu za kmetijstvo.
Podgoršek: Skoraj ni območja brez škode
Predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Jože Podgoršek je poudaril, da letošnje leto zaznamuje niz zaporednih naravnih nesreč: “Praktično si letos naravne nesreče podajajo roke po vsej Sloveniji. Začelo se je s spomladansko sušo, nato so sledili toča in neurja, danes pa spremljamo posledice ene najhujših suš v zadnjih letih.”
Po njegovih ocenah škoda ni omejena le na posamezne kulture. “V tem letu so res izjemni upadi pridelkov, krme, zelenjave, krompirja, sadja, trta predčasno dozoreva. Pri krmi bomo nekaj posilirali, morda bo nekaj ton silaže, ki pa bo nekakovostna, brez škroba, praktično bo samo voluminozna krma za živino in bo treba z dodatnimi močnimi krmili dodajati energijo, ki jo pač živali potrebujejo. Ta situacija je res stresna in zahtevna za vse naše kmetije,” je še poudaril.
Nekateri kmetje so po njegovih besedah, ker ne vedo, ali bodo imeli dovolj krme za zimo, prisiljeni prodajati živino, saj ne vedo, kako jo bodo prezimili. Na ministrstvo bo KGZS tudi poslal svoj predlog ukrepov.
Številne evropske države, tudi Slovenijo, je prizadela huda suša. Foto: BoBo
Tudi agrotehnični ukrepi ne pomagajo
Član sveta KGZS-ja Bojan Cajhen pa je ob tem poudaril, da so letos odpovedali tudi posevki, kjer so kmetje uporabili vse razpoložljive agrotehnične ukrepe: “Tudi tam, kjer je bilo narejeno vse, kar je mogoče, pridelek ni uspel. Na nekaterih nenamakanih površinah škoda dosega 100 odstotkov.”
Veliko več bo v prihodnosti treba vlagati v preventivne zaščitne ukrepe. V takih sezonah, kot je letošnja, bo morala tudi verjetno država prisluhniti s kakšno dodatno pomočjo, da se bo dejansko ohranila dolgoročna kmetijska pridelava, da se bodo črede ohranile in da se bo dejansko pridelava zelenjave ohranila, da ne bodo kmetije obupale, pa prenehale kmetovati, je poudaril.
Kmet Andrej Hribar pa je poudaril vse večje finančne pritiske: “Prodajati bomo morali živino po nizkih cenah, medtem ko so stroški goriva, gnojil in drugih vhodnih surovin ostali zelo visoki. Matične črede bomo skušali ohraniti, da bomo lahko tudi v prihodnje proizvajali za trg.”
Glede vpliva letošnjega izpada pridelkov na prehransko varnost pa je Podgoršek opozoril, da bi lahko Slovenija postala še bolj odvisna od uvoza: “Na področju žit, sadja in zelenjave je Slovenija že zdaj premalo samooskrbna. Zaradi letošnjih razmer bomo verjetno še bolj odvisni od uvoza.”
Dolgotrajna suša po vsej državi zdesetkala pridelek
Oglas