Ena najbolj znanih podob na Berlinskem zidu je sloviti grafit Bratovski poljub, ki prikazuje sovjetskega voditelja Leonida Brežnjeva in vzhodnonemškega voditelja Ericha Honeckerja med poljubljanjem. Foto: Reuters
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Vzhodna Nemčija je po vojni, ko so si zavezniki razdelili poraženo agresorko, postala sovjetska okupacijska cona, njeni prebivalci pa so množično odhajali v zahodni, demokratični del mesta ali države in s seboj odnašali premoženje.
Oglas
Ko je množični beg začel ogrožati obstoj režima, je ta leta 1961 z dovoljenjem Moskve sredi prestolnice postavil najprej bodečo žico, nato pa še zid z varovalnimi jarki.
Sorodna novica
“Padec Berlinskega zidu – kamenček, ki je sprožil veliki plaz uničenja vzhodnega bloka”
150 kilometrov dolg zid je Nemška demokratična republika (NDR) postavila v noči na 13. avgusta 1961, v 28 letih, kolikor časa je zid stal, je pri poskusih njegovega prečkanja umrlo najmanj 140 ljudi, okoli 5000 jih je uspelo pobegniti.
Postavljanje zidu leta 1961. Foto: AP
Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je postavitev zidu opisal kot popoln propad vzhodnonemškega sistema in spomnil, da je do padca zidu leta 1989 med poskusi njegovega prečkanja umrlo več kot 260 ljudi.
Nemški kancler Friedrich Merz je poudaril, da je zid ljudi naučil, da svoboda in demokracija nista samoumevni. “Zanju se moramo vedno boriti,” je zapisal na družbenem omrežju X. Ob tem je spomnil, da je Nemčija brez Berlinskega zidu že dlje, kot je ta obstajal.
Minister za kulturo Wolfram Weimer pa je opozoril, da trenutno tako levi kot desni skrajneži skušajo omiliti zločine vzhodnonemškega režima.
“Vendar je bil ta režim okrutna diktatura brez svobodnih volitev, svobode tiska in svobode gibanja, za katero so bili značilni (obveščevalna agencija) Stasi, mučilnice in pas smrti ob zidu,” je na osrednji slovesnosti ob obletnici v Berlinu poudaril Weimer.
Nostalgija tako med skrajno desnico kot levico
Sorodna novica
Lepi zapuščeni kraji: Ameriška obveščevalna postaja na Hudičevem hribu
Več nemških strank, tako skrajno levih kot skrajno desnih, pred jesenskimi volitvami v več deželah na vzhodu Nemčije izraža nostalgijo po življenju v nekdanji Nemški demokratični republiki, v nemščini znano kot Ostalgie.
Pred Brandenburškimi vrati so postavili umetniško instalacijo zidu in razstavo, katere namen je spodbuditi razmislek o tem, kaj ljudi danes druži in kaj razdvaja. Foto: Reuters
Med njimi je skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD), ki se ji septembra v deželi Saška – Anhalt obeta prva zmaga na deželnih volitvah. Člani AfD-ja so na enem svojih zborovanj pred kratkim tudi peli himno Nemške demokratične republike. Zakaj prav desničarji?
“Desnica uspešno poskuša uskladiti protizahodne in protiliberalne občutke iz NDR-ja s skrajno desničarsko ideologijo. Na vzhodu se vračajo nostalgija po socializmu in simpatije do ruskega, nekdaj sovjetskega režima,” je za Radio Slovenija povedal zgodovinar Jens-Christian Wagner.
“Nemčija se nikoli ni počutila ogrožena kot narod, kot je bilo to v drugih vzhodnoevropskih državah, kjer je sovjetska prevlada pomenila, da na neki način izgubiš svojo lastno identiteto. In mislim, da tega v Nemčiji ni bilo,” pa meni zgodovinarka Katja Hoyer.
V času svojega obstoja je zid postal simbol hladne vojne in delitve med komunizmom in demokracijo.
Zid je padel 9. novembra 1989, 3. oktobra 1990 je sledila združitev Nemčij.
Oglas