Posledice suše. Foto: BoBo
Sorodna novica
“Voda do vsake njive bi moral biti zdaj moto”
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Letošnja suša je po ocenah kmetov in predstavnikov Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije ena najhujših v zadnjih desetletjih. Na številnih območjih države pridelki propadajo, škoda pa ponekod dosega tudi 100 odstotkov. Na tokratnem ogledu razmer na terenu v okolici Ljubljane so predstavniki ministrstva za kmetijstvo, zbornice in kmetov opozorili na nujnost hitrega ukrepanja.
Oglas
Državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mojca Erjavec je poudarila, da je suša resnično pereča in je v “številnih primerih prizadela pridelek skoraj do 100 odstotkov”. Po njenih besedah je ministrstvo za odpravljanje posledic lanske suše in pozebe že zagotovilo več kot 15 milijonov evrov, prva izplačila pa naj bi stekla že prihodnji teden.
“Glede tekočih ukrepov za blaženje posledic krize zaradi visoke cene gnojil in goriv, ki so jim izpostavljeni kmetje in pridelovalci, zlasti v nekaterih sektorjih, snujemo ukrepe. Za to smo na evropski ravni dobili dodeljenih 2,7 milijona evrov, ki jih bomo zelo verjetno še nadgradili z dodatnimi državnimi ukrepi,” je pojasnila in dodala, da so v obdobju trenutne skupne kmetijske politike za namakanje zagotovili približno 10 milijonov evrov. Trenutno pa sta odprta dva razpisa.
Zaradi vse več vremenskih ujm pa bi kmetje morali razmisliti tudi o možnosti zavarovanja v kmetijstvu, za kar so prav tako na voljo subvencije, je poudarila.
Sredstva za pomoč po lanski suši in pozebi so zagotovljena iz različnih virov. Vlada je na predlog kmetijskega ministrstva za odpravo posledic lanske suše zagotovila 8,45 milijona evrov, po odloku o finančni pomoči za odpravo posledic škode v kmetijstvu zaradi pozebe 2025 je bilo izdanih 62 odločb v vrednosti nekaj več kot 328.000 evrov, po programu odprave posledic škode zaradi lanske pozebe pa je za izplačilo pomoči namenjenih 4,5 milijona evra.
Poleg tega je Evropska komisija za nadomestilo izpada dohodka v pridelavi jabolk zaradi pozebe namenila 2,8 milijona evra, pri čemer je odlok v javni obravnavi, so pozneje za STA navedli ministrstvu za kmetijstvo.
Namakanje ni vedno učinkovito. Foto: BoBo
Podgoršek: Skoraj ni območja brez škode
Predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Jože Podgoršek je poudaril, da letošnje leto zaznamuje niz zaporednih naravnih nesreč: “Praktično si letos naravne nesreče podajajo roke po vsej Sloveniji. Začelo se je s spomladansko sušo, nato so sledili toča in neurja, danes pa spremljamo posledice ene najhujših suš v zadnjih letih.”
Po njegovih ocenah škoda ni omejena le na posamezne kulture. “V tem letu so res izjemni upadi pridelkov, krme, zelenjave, krompirja, sadja, trta predčasno dozoreva. Pri krmi bomo nekaj posilirali, morda bo nekaj ton silaže, ki pa bo nekakovostna, brez škroba, praktično bo samo voluminozna krma za živino in bo treba z dodatnimi močnimi krmili dodajati energijo, ki jo pač živali potrebujejo. Ta situacija je res stresna in zahtevna za vse naše kmetije,” je še poudaril.
Nekateri kmetje so po njegovih besedah, ker ne vedo, ali bodo imeli dovolj krme za zimo, prisiljeni prodajati živino, saj ne vedo, kako jo bodo prezimili. Na ministrstvo bo KGZS tudi poslal svoj predlog ukrepov.
Ministrstvo za kmetijstvo je iz evropskih kmetijskih rezerv zagotovilo skoraj tri milijone evrov, je dejala državna sekretarka na ministrstvu Mojca Erjavec. Foto: BoBo/Žiga Živulović
Tudi agrotehnični ukrepi ne pomagajo
Član sveta KGZS-ja Bojan Cajhen pa je ob tem poudaril, da so letos odpovedali tudi posevki, kjer so kmetje uporabili vse razpoložljive agrotehnične ukrepe: “Tudi tam, kjer je bilo narejeno vse, kar je mogoče, pridelek ni uspel. Na nekaterih nenamakanih površinah škoda dosega 100 odstotkov.”
Veliko več bo v prihodnosti treba vlagati v preventivne zaščitne ukrepe. V takih sezonah, kot je letošnja, bo morala tudi verjetno država prisluhniti s kakšno dodatno pomočjo, da se bo dejansko ohranila dolgoročna kmetijska pridelava, da se bodo črede ohranile in da se bo dejansko pridelava zelenjave ohranila, da ne bodo kmetije obupale, pa prenehale kmetovati, je poudaril.
Kmet Andrej Hribar pa je poudaril vse večje finančne pritiske: “Prodajati bomo morali živino po nizkih cenah, medtem ko so stroški goriva, gnojil in drugih vhodnih surovin ostali zelo visoki. Matične črede bomo skušali ohraniti, da bomo lahko tudi v prihodnje proizvajali za trg.”
Glede vpliva letošnjega izpada pridelkov na prehransko varnost pa je Podgoršek opozoril, da bi lahko Slovenija postala še bolj odvisna od uvoza: “Na področju žit, sadja in zelenjave je Slovenija že zdaj premalo samooskrbna. Zaradi letošnjih razmer bomo verjetno še bolj odvisni od uvoza.”
Dolgotrajna suša po vsej državi zdesetkala pridelek
SLS predlagal dodaten nabor ukrepov
SLS je zdaj del vladne koalicije. Foto: BoBo/Borut Živulović
V Slovenski ljudski stranki (SLS) menijo, da predlagani ukrepi ne bodo zadostovali.
“Naši kmetje, ki skrbijo, da nismo lačni, opozarjajo na izpad ključnih poljščin. Najbolj sta prizadeta koruza (izpad do 90 odstotkov) in krompir (izpad od 30 do 90 odstotkov). Izpad voluminozne krme na travnikih dosega okoli 70 odstotkov, marsikje tretjega odkosa sploh ne bo,” so zapisali. Kmetje so tako prisiljeni v predčasno zaključevanje paše, dokup drage krme ali celo v zmanjševanje staleža živali. Kot so opozorili, se že za jesen napoveduje prvi val podražitev sadja in zelenjave, saj se kmetje spopadajo z ogromnim izpadom dohodka.
Škodo zaradi suše bo blažil tudi evropski denar
Ob tem v stranki menijo, da reševanje krize zahteva kombinacijo interventnih korakov in dolgoročnih sistemskih prilagoditev podnebnim spremembam. “Podpiramo Združenje slovenske kmečke iniciative, ki zahteva vključitev matičnih čred goveda v sistem blagovnih rezerv, da se prepreči množični zakol živali. Za ekološke kmete predlagamo začasno dovolitev uporabe neekološke krme za ekološko živino brez izgube certifikatov. Kmetje so se že prilagodili suši: izvajajo predčasno siliranje, mulčenje in preudarno gnojenje, marsikdo goji proti suši odpornejše sorte,” so zapisali.
Številne evropske države, tudi Slovenijo, je prizadela huda suša. Foto: BoBo
Glede nujnosti namakalnih sistemov in zadrževalnikov so opozorili, da ima Slovenija z namakalnimi sistemi opremljenih manj kot dva odstotka oz. okoli 6200 hektarjev primernih površin. Nujna sta še pospešitev birokratskih postopkov za gradnjo akumulacij in namakanje ter strateško dvo- in večnamensko gospodarjenje z vodnimi viri. Kot primer mogočega povečanja so izpostavili zadrževalnik Žovnek v Spodnji Savinjski dolini.
Nesprejemljivo se jim zdi dolgotrajno pridobivanje dovoljenj za gradnjo zadrževalnikov vode, saj znižuje gospodarnost države kot celote in ogroža njene strateške interese. Kot so še dejali, je treba med drugim racionalizirati postopke, sprejeti državni prostorski načrt za namakanje v Prekmurju, krepiti namakanje v Podravju, vlagati v gospodarne načine namakanja in povezati namakalne sisteme in zadrževalnike.
“Kot družba se moramo zavedati, da bomo brez kmeta lačni. Zdrava hrana je tudi temelj zdravja. Samooskrba z vidika narodove samostojnosti pomeni veliko: ali bomo za svoje preživetje poskrbeli sami ali pa bomo to prepustili drugim – po njihovi volji in pogojih,” so še zapisali.
Zakaj lahko rastline propadejo kljub namakanju? Stroka pojasnjuje.
Sušni stres pri rastlinah ni povezan le s pomanjkanjem vode v tleh, temveč tudi z vročim in suhim zrakom, ki pospešuje izgubljanje vode. Prav to je razlog, da zalivanje rastlin oziroma namakanje kmetijskih površin ne pomaga v želeni meri, so zapisali na ljubljanski biotehniški fakulteti.
Čeprav sušo najpogosteje dojemamo kot pomanjkanje vode v tleh, rastline v ekstremnih poletnih razmerah začnejo propadati tudi takrat, ko so tla še vlažna. Glavni razlog za to je intenzivna transpiracija oziroma oddajanje vode iz nadzemnih delov rastlin v ozračje, je v sporočilu za javnost pojasnil profesor fiziologije rastlin na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani Dominik Vodnik.
Suša v okolici Ljubljane. Foto: BoBo/Žiga ŽIvulović
Pri običajnem delovanju oskrba nadzemnih delov rastline z vodo poteka tako, da se ob izhlapevanju vode skozi mikroskopske odprtine na listni površini, imenovane listne reže, v listih ustvarja podtlak, ki vleče vodni stolpec po rastlini navzgor. Proces poganja primanjkljaj do polnega nasičenja zraka z vodno paro, strokovno imenovan deficit tlaka vodne pare.
Toplejši zrak lahko sprejme več vode, zato se ob isti absolutni količini vodne pare v zraku poveča deficit tlaka vodne pare. Težave nastopijo, če je zaradi intenzivne transpiracije vlek vode v rastlini premočen.
“V celicah prevodnih tkiv pride do pretrganja vodnega stolpca ali embolije. Posamezne embolije za delovanje rastline niso usodne, ob njihovem večjem obsegu pa pride do zmanjšanja prevodnosti in omejene oskrbe listov z vodo,” je razložil Vodnik. V ekstremnih vročih poletnih sušah se pojavljajo množične embolije in posledično delno ali popolno sušenje nadzemnih delov rastlin.
Opisane težave se lahko ob zelo suhem zraku pojavijo tudi, če so tla vlažna, zato zalivanje rastlin oziroma namakanje kmetijskih površin nista v veliko pomoč.
“Za številne dele kopnega obstajajo znanstveni dokazi, da se sušnost ozračja, podobno kot temperatura, povečuje bolj, kot se je spreminjala pred industrijsko revolucijo. Deficit tlaka vodne pare postaja eden aktualnejših dejavnikov okoljskih sprememb, ki se mu zaradi učinkov, kot sta vpliv na rastlinsko pridelavo in umiranje gozdov, posveča precej znanstvene pozornosti,” so še zapisali na fakulteti.
Kaj pa zavarovanje kmetijskih pridelkov?
Oglas